Slovanska knjižnica bogatejša za zbirko Prešerniana

Temeljni del zbirke zavzemajo objave Prešernovih pesmi v časopisih, revijah, samostojnih knjigah in antologijah. Med njimi so objava pesmi Judovsko dekle v Illyrisches Blatt leta 1845, Zdravljice v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1848 in knjiga Pesmi Franceta Prešerna, s pesnikovo podobo, z njegovim življenjepisom in estetsko-kritičnim uvodom, ki sta jo leta 1866 izdala Josip Jurčič in Josip Stritar. Še posebej dobro ohranjen je v usnje vezan izvod z naslovom Prešernove poezije, ki ga je leta 1902 založil Lavoslav Schwentner, uredil pa Anton Aškerc.

Med izstopajočimi knjižnimi izdajami, kjer Prešernovo pesniško govorico dopolnjujejo poteze likovne umetnosti, je serija treh knjižic Ilustrirana dela Franceta Prešerna, ki jih je leta 1940 in 1941 izdala Bibliofilska založba v Ljubljani z naslovom Strunam, Dekletam in Pod oknam. Še prej, leta 1937, je ista založba zasnovala prav poseben natis Sonetnega venca z izvirnimi lesorezi Mihe Maleša.

Med pomembnimi izdajami so še Prešernove Poezije in pisma, ki jih je uredil Anton Slodnjak, ter njegova biografska študija Prešernovo življenje. Za izdajo je leta 1964 poskrbela Mladinska knjiga. Pri nakladi je bilo 100 v usnje vezanih izvodov, oštevilčenih ter opremljenih s Slodnjakovim avtogramom. Knjiga iz Žnideršičeve zbirke ima številko 84.

Drugi večji sklop Prešerniane zavzemajo prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike: albanščino, angleščino, bengalščino, bosanščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, kitajščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, slovaščino, srbščino, ruščino, ukrajinščino in celo v esperanto. Prešernova poezija v tujih jezikih se pojavlja tako v antologijah kot v samostojnih izdajah.

Prešerniana vsebuje tudi pesnikove uglasbene pesmi ter upodobitve poeta. V zbirki pa so med drugim tudi vabila na prireditve, katalogi, ekslibrisi, dopisnice, voščilnice in znamke, med predmeti je tudi izvirnik Prešernove karikature ilustratorja Boruta Pečarja.

Martin Žnideršič, doktor znanosti s področja založništva, novinar, urednik in predavatelj, je znan tudi kot zavzet zbiralec knjig. Nedavno je Mestni knjižnici Ljubljana poklonil zbirko miniaturnih knjig, ki šteje približno 3000 knjižnih enot iz 57 držav in je ena največjih tovrstnih zbirk v Srednji Evropi. Knjižnici je poklonil tudi zbirko miniaturnih knjig vojvodinskega likovnega umetnika Karolyja Andruška, so sporočili z Mestne knjižnice Ljubljana.