Pri Mladinski knjigi slikanici in mladinski roman z aktualnimi temami

Slikanica Požar je po avtoričinem mnenju namenjena malce starejšim otrokom oziroma staršem, ki berejo otrokom in z njimi razmišljajo ter odgovarjajo na njihova vprašanja. V središču zgodbe, ki ni niti časovno niti geografsko določena, so Gozdniki, ki jih nekega dne požar prisili, da se izselijo. Na poti se srečujejo s številnimi ovirami in ljudmi, ki jim sicer pomagajo, a jih ne želijo sprejeti medse. Kot enega osrednjih razlogov avtorica omenja dejstvo, "da niso njihovi". Ko se končno nekje udomačijo, se zgodi, da tudi k njim potrkajo ljudje, ki so morali zbežati s svojih domov. Najprej jih ne želijo sprejeti, a se kmalu spomnijo svoje nekdanje podobne usode.

Dimitrovska si je, kot je povedala, pri ilustriranju aktualne in tudi precej boleče tematike pomagala z begom v mitološko, brezčasno interpretacijo. Kot je dodal likovni urednik Pavle Učakar, so bili vsi ustvarjalci podrejeni sporočilu, ki so ga želeli predstaviti na starodaven, svetopisemski način.

Avtorska slikanica priljubljenega, večkrat nagrajenega irskega ilustratorja in pisatelja Chrisa Haughtona prinaša zgodbo z zelo malo besedami, a globokim, večpomenskim sporočilom, je povedala urednica Irena Matko Lukan. Protagonisti so trije odrasli in otrok, ki vidijo ptico. Odrasli načrtujejo njeno ujetje, otrok pa jo želi le pozdraviti. Pomenljiv je tudi konec, ki ponovi zgodbo, le da je zdaj objekt veverica. Besedilo slikanice o miroljubnem sobivanju, ki je namenjena malčkom in bralcem začetnikom, je poslovenila Darja Marinšek.

Nikoli ne reci, da te je strah prinaša presunljivo zgodbo o somalijski deklici Samii, ki postane begunka, da bi prišla v Evropo in uresničila svoje tekaške sanje, ki pa skupaj z njo potonejo na obali Lampeduse, je povedala prevajalka Eva Kobe. Roman je po resnični zgodbi spisal italijanski novinar in pisatelj Catozzella. Zanjo je zanjo izvedel iz medijev, ko jo je omenil nek somalijski tekač na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012, katerih se je želela udeležit tudi Samia. Navezal je stik z njeno sestro, ki ji uspelo dve leti pred njo zbežati na Finsko in jo dolgo pregovarjal, da spregovori o žalostni sestrini usodi.

Romanu je dodana spremna beseda, v kateri je Mirjam Milharčič Hladnik opisala slovenske migracije skozi čas. Kot je dejala, skoraj ni slovenske družine, ki v svoji zgodovini ne bi imela tovrstnih zgodb. Spomnila je, da je bilo zgolj v času druge svetovne vojne iz Slovenije izgnanih 100.000 ljudi.