Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SPLET VEČNOSTI - ZADNJI DEL DRUŽINSKEGA TRIPTIHA YOURCENARJEVE LABIRINT SVETA

Roman Splet večnosti iz leta 1988 je zadnji, nedokončani del družinskega triptiha Labirint sveta, ki dopolnjuje že prevedeni knjigi V pobožen spomin (1974) in Severni arhivi (1977). V pričujočem romanu se avtorica Marguerite Yourcenar posveti življenjski zgodbi svojega očeta - svetovljana, ljubitelja mondenih letovišč, igralnic in žensk, a tudi nekonvencionalnega starša, ki svojo hčer uvaja v francosko književnost in jo v Parizu spremlja v gledališča, muzeje, na koncerte. Vendar je resnična junakinja romana Jeanne, žena baltskega skladatelja Egona de Revala, protestantka in pisateljica, katere lepota in duhovna širina sta prevzeli tako avtoričinega očeta Michela, ki se je z njo zapletel v razmerje, kot Marguerite. Roman v prevodu Saše Jerele ponuja rahločutno in bleščeče izrisan ljubezenski trikotnik, ki se prelomi v mračne tone prve svetovne vojne.

Marguerite Yourcenar se je rodila leta 1903 v Bruslju kot hči belgijske matere in francoskega očeta. Čeprav se ni priključila nobeni literarni smeri svoje dobe, so jo že za časa življenja uvrščali med moderne klasike. Leta 1980 je bila kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo. Svetovno slavo je dosegla z zgodovinskima romanoma Hadrijanovi spomini (1951) in Opus nigrum (1968). V njeni zapuščini najdemo poleg pripovedne proze, poezije in dramatike tudi filozofske in literarnozgodovinske eseje.

POTONJENA DEŽELA - PESMI JUDOVSKIH AVTORJEV IZ BUKOVINE - NEKDANJE DEŽELE HABSBURŠKE MONARHIJE

Literarna pokrajina Bukovine, ki je večini slovenskih bralcev bržkone neznana, je sestavni del nemške književnosti, čeprav je tudi v nemškem jezikovnem prostoru bolj domača samo germanistom in ljubiteljskim poznavalcem, je v spremni besedi zapisala Ana Jasmina Oseban, ki je poleg Nade Grošelj in Vida Snoja prevedla antologijo Potonjena dežela. Izbor pesmi prinaša pesmi 14 judovskih avtorjev, ki so vsi izšli iz Bukovine - nekdanje dežele habsburške monarhije, ki je danes del Ukrajine - in pisali v nemščini. Med njimi so Paul Celan, Rose Ausländer, Mosez Rosenkranz in Alfred Kittner. Njihova poezija je nastajala v obdobju med in po vojni, v svojih pesmih pa so avtorji obravnavali tako lirične motive kot tudi teme iz politike, vojne, narave in zgodovine Bukovine, pri tem pa vanje vpletali elemente judovske kulture in religije. Posebnost antologije je v tem, da sta vzporedno objavljena izvirnik in slovenski prevod.

BATIK GRAFIT - PESNIŠKI PRVENEC PREDLANSKE ZMAGOVALKE MLADE LITERATURE URŠKA

Pesniški prvenec Petre Žišt Batik Grafit prinaša pesmi v treh sklopih: Lov vek, Potovalke in Bodi roža. Na bralca imajo poseben učinek uvodne pesmi vsakega dela, ki so skorajda programske, je v spremni besedi zapisal Zoran Pevec. Kot je med drugim poudaril, pesničin jaz zaznamuje popotna izkušnja predvsem z razliko med Vzhodom in Zahodom, pa tudi sicer avtorica večkrat nakazuje na drugega. Pripovedne pesmi izkušnjo drugega oz. različnega imenitno prikažejo s primerjavo z batikom, raznobarvnim ročnim vzorčenjem tkanin značilnim za kraje Indonezije. "Pesmi Petre Žišt niso poenostavitve, niso navadno dojemanje sveta ali vsakodnevne izkušnje, niso kot bežni objemi, ki si jih tako rad izmenjuje površni sodobni slehernik; in ko je treba povedati resnico o zlu, jo povejo neposredno in brez sprenevedanja," je poudaril Pevec.

Kulturna antropologinja Petra Žišt (1986) je zmagovalka festivala mlade literature Urška 2014. Zadnja leta je živela med Slovenijo, Indonezijo in Reunionom, kjer je spletala tudi prozne zgodbe. Pričujoči pesniški prvenec je bil izdan pod mentorstvom pesnika Pevca.

DEČEK BRIN - ZGODBE, POSTAVLJENE V ČAS KOLIŠČARJEV

Protagonist Preglovega mladinskega dela je deček Brin, ki živi na kolišču, danes poznanem kot Ljubljansko barje in ki ga je osnoval njegov ded z vzdevkom Volk. Rad posluša dedove zgodbe in nadvse si želi postati dober lovec kot njegov oče. Večkrat obišče strica Oblaka, ki je posebnež, saj si vedno izmisli kaj nenavadnega. Nekoč mu začne pripovedovati, kako bo naredil neko reč, s pomočjo katere bodo ljudje lažje vlekli tovore po suhem. Dogovorita se, da mu bo Brin pomagal. Po več poskusih in nejeveri ostalih koliščarjev jima uspe - nastane prvo kolo. Zgodbe dopolnjujejo črno-bele ilustracije Jureta Engelsbergerja.

Pisatelj Sebastijan Pregelj (1970) je diplomiral iz zgodovine. Od leta 1991 objavlja zgodbe v literarnih revijah. Izdal je štiri zbirke kratke proze in štiri romane. S tremi romani je bil finalist za kresnika, njegove zgodbe pa so bile uvrščene v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu.