misliV berlinskem muzeju razstava o fotografinji Lee Miller
Ljubljana/Berlin, 22. marca - V berlinskem muzeju Martin-Gropius-Bau je na ogled razstava o fotografinji Lee Miller. Ta razkriva, kako je Millerjeva med drugo svetovno vojno delovala kot vojna fotoreporterka za Vogue ter se pridružila ameriški vojski na vojnih bojiščih. Fotografije so izbrane iz 60.000 negativov, ki so jih v hiši Millerjeve po njeni smrti odkrili sorodniki.
Fotografinja Lee Miller (1907-1977) je zaznamovala svet nadrealistične, modne in vojne reportažne fotografije 20. stoletja. Sprva muza in sodelavka Mana Raya in kasneje samostojna fotografinja je na različnih koncih sveta ustvarila prek 40.000 fotografskih del.
Millerjeva slovi predvsem po fotografijah, ki jih je ustvarila med drugo svetovno vojno. Med drugim je zabeležila posledice zračnih napadov na London, podobe jetnikov v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald in tudi osvoboditev Pariza. Posnela je tudi okolja, v katerih sta bivala Hitler in Eva Braun.
Fotografije na razstavi v muzeju Martin-Gropius-Bau med drugim prikazujejo delo Millerjeve v New Yorku, Parizu, Egiptu in Nemčiji, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Kljub temu, da je s svojimi vojnimi fotografijami zaslovela, jo je doživetje vojnega nesmisla globoko zaznamovalo. Njen sin Antony Penrose je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave v Berlinu povedal, da z njim ni nikoli govorila o letih, ki jih je preživela v Evropi kot vojna dopisnica.
Po koncu vojne je Millerjeva doživela živčni zlom. Kurator razstave Walter Moser je to pojasnil z besedami: "Imela je občutek, da po vsem, kar je doživela, ne bo mogla povedati nič več relevantnega."
Leta 1948 je s soprogom Rolandom Penroseom kupila posestvo Farley Farm v Sussexu, ki je postalo srečevališče številnih umetnikov. Leta 1953 je ustvarila še zadnjo fotoreportažo za Vogue.
Konec leta 2010 so bile fotografije Lee Miller na ogled v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Postavitev, na kateri so bili med drugim razstavljeni portreti Charlieja Chaplina, Joana Miroja, Reneja Magritta, Paula Delvauxa, Pabla Picassa, Maxa Ernsta, Paula Eluarda in Marlene Dietrich, si je ogledalo okoli 3500 ljudi.
Millerjevo bo po pisanju britanskega časnika The Guardian v filmu, temelječemu na biografiji Antonyja Penrosea, upodobila Kate Winslet.