Dobitnica odličja Marija Vera igralka Stannia Boninsegna

Članica Mestnega gledališča ljubljanskega Boninsenga slovi kot oblikovalka dramskih karakterjev z nezgrešljivo neposredno odrsko prezenco, s svojim prvovrstnim igralskim temperamentom. Njeno obvladovanje najrazličnejših izraznih sredstev pa temelji še zlasti na občutku za lep in izbran odrski govor, piše v obrazložitvi nagrade.

Vsestranski gledališki ustvarjalec Nebojša Pop Tasić priznanje Bršljanov venec prejme za cikel dramskih besedil Agatha, Gospa Bovary in Kaj pa če..., v katerem preverja zmožnosti našega predstavnega sveta. Poleg tega detektivsko rekonstruira osebnost fiktivne Emme Bovary in realne skrivnostne pisateljice Agathe Christe.

Damjana Černe nagrado prejme za vlogi Jackie in Ingeborg v uprizoritvi besedila Drame princes Elfriede Jelinek v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je pokazala kompleksno in zrelo igralsko stvaritev, Matej Puc, ki se je v pretekli sezoni izkazal kot igralska osebnost, ki se pospešeno razvija, pa za vlogo Peera Gynta v uprizoritvi istoimenske igre Henrika Ibsena v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Odličja veliki Bršljanov venec se strokovna žirija tokrat zaradi pomanjkanja predlogov ni odločila podeliti. Da bi mehanizem nagrade ZDUS tekel tudi v prihodnje, pa želi žirija spodbuditi k večji dinamiki posredovanja predlogov. Hkrati spodbuja tudi misel na igralce, ki delujejo v svobodnem poklicu in so jim okoliščine družbe in časa vse manj naklonjene.

Letošnje dobitnike stanovskih nagrad je podpredsednica ZDUS Alenka Pirjevec razkrila na današnji novinarski konferenci v Kranju, ki je bila namenjena tudi predstavitvi programa prihajajočega 46. Tedna slovenske drame (TSD), v času katerega že nekaj let podeljujejo tudi nagrade ZDUS.

Podelitev bo na svetovni dan gledališča, 27. marca, ob odprtju TSD. V okviru festivala slovenske drame, ki bo tokrat trajal dva tedna, bo na ogled 17 predstav. V mednarodnem programu bodo gostovala gledališča iz Združenih držav Amerike, Izraela, Bolgarije, Rusije in Nemčije. Potekale bodo tudi delavnica dramskega pisanja, bralne uprizoritve, dan nominirancev, mini simpozij in okrogla miza.

Ker je program zelo obsežen, ga ni mogoče strniti v krajši čas, je pojasnila direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček, ki je zadovoljna, da so pred samim odprtjem festivala štiri predstave že razprodane. Računa, da bodo letos od vstopnic zbrali nekoliko več sredstev kot v preteklosti in da bo finančna konstrukcija vzdržala, saj gledališče samo ne more več zalagati lastnih sredstev za izvedbo festivala, ki ga poleg kranjske mestne občine sofinancira ministrstvo za kulturo.

Umetniška vodja Prešernovega gledališča Mirjam Poštrak je prepričana, da so učinki festivala z intenzivno promocijo slovenske dramatike že več kot deset let jasno vidni. Gledališča vse pogosteje uprizarjajo slovenske dramske tekste. V zadnjih 17 ali 18 letih le dva z Grumovo nagrado ozaljšana teksta nista bila uprizorjena, pot na odrske deske pa najdejo tudi številna nominirana dela.