Na hitro prelistano 26.3.2016 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 26. marca - Pri založbi Beletrina so izdali roman italijanskega pisatelja Cesareja Paveseja Umetnost življenja, pri založbi Zala pa večgeneracijski roman nizozemske avtorice Annet Huizing Kako sem po nesreči napisala knjigo. Pri založbi Miš je izšel mladinski roman Kevina Brooksa Dnevnik iz bunkerja, pri KUD Logos pa spominski zbornik Milica Kač (1953-2014).

Ljubljana. Roman Kevina Brooksa z naslovom Dnevnik iz bunkerja, ki je izšel pri založbi Miš v zbirki Bisernice. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Kevina Brooksa z naslovom Dnevnik iz bunkerja, ki je izšel pri založbi Miš v zbirki Bisernice.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Annet Huizing z naslovom, Kako sem po nesreči napisala knjigo, ki jo je prevedla Mateja Seliškar Kenda in je izšla pri založbi Zala. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Annet Huizing z naslovom, Kako sem po nesreči napisala knjigo, ki jo je prevedla Mateja Seliškar Kenda in je izšla pri založbi Zala.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Cezareja Paveseja z naslovom Umetnost življenja, ki je izšla pri založbi Beletrina. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Cezareja Paveseja z naslovom Umetnost življenja, ki je izšla pri založbi Beletrina.
Foto: STA

Ljubljana. Spominski zbornik Milice Kač. V prvem delu so besedila doktorice Milice Kač iz izbora, ki ga je naredila sama in v knjižni obliki podarila bratu leto pred svojo smrtjo, v drugem delu pa so zapisi članov in sodelavcev KUD LOGOS. Foto: STA

Ljubljana.
Spominski zbornik Milice Kač.
V prvem delu so besedila doktorice Milice Kač iz izbora, ki ga je naredila sama in v knjižni obliki podarila bratu leto pred svojo smrtjo, v drugem delu pa so zapisi članov in sodelavcev KUD LOGOS.
Foto: STA

UMETNOST ŽIVLJENJA - PAVESEJEV DNEVNIK IZ NJEGOVIH ZADNJIH LET

Umetnost življenja je Pavesejev intimni dnevnik. Pisal ga je zadnjih 15 let svojega življenja, od prestajanja zaporne kazni na jugu Italije do tragične smrti v Torinu. Dnevnik, za katerega je sam izrazil željo, da se nekoč objavi, prinaša favstovske introspekcije v temačna čustvena stanja in razočaranja, pa tudi v zanos zaljubljenosti in navdušenje nad lastnimi dosežki. V slogovno raznolikih, a dovršenih zapisih najdemo pronicljive refleksije umetnosti, prepredene s citati iz svetovne literature, in medklice k lastni ustvarjalnosti. Kot v vseh njegovih delih, je tudi v pričujočem delu mogoče opaziti navdušenje nad divjim, surovim in spontanim, kar je avtor odkrival v vseskozi povzdigovanem času otroštva. Za prevod romana je poskrbel Dean Rajčić.

Cesare Pavese (1908-1950) je eden največjih italijanskih književnikov 20. stoletja. Vrsto let je bil urednik pri založbi Einaudi, v italijanščino je prevajal pomembna anglosaksonska dela. S Pasolinijem in Moravio sodi med predstavnike t. i. neorealizma, za katerega je bil značilen neizumetničen jezik in neposredno prikazovanje razpadajoče družbe. Med njegova najpomembnejša dela poleg pričujočega dnevnika sodijo še pesniška zbirka Delati utruja ter romani Lepo poletje in Tovariš. V slovenščino je preveden še roman Preden petelin zapoje.

KAKO SEM PO NESREČI NAPISALA KNJIGO - ROMAN O ODRAŠČANJU IN PISANJU KNJIGE

Knjiga ponuja večgeneracijski roman o odraščanju, žalovanju, veselju, spominih in sprejemanju, obenem pa je tudi priročnik, kako napisati knjigo. Protagonistka je 13-letna Katinka, ki si želi, da se ljudem ne bi smilila, ker ji je pred desetimi leti umrla mama. Sama se je spominja samo po fotografijah in iz pripovedovanja. Njen ljubeči oče, s katerim živita skupaj z mlajšim bratom, se spoprijatelji s prijazno Dirkje, ki je sicer Katinki všeč, a si ne želi, da bi ji nadomestila mamo. Sicer ima najstnica veliko željo: postati pisateljica. S pomočjo sosede, pisateljice Lidwien, začne pisati o svoji družini, spominih, doživetjih in občutjih. Lidwien popravlja Katinkina besedila ter s tem ostri njen pisateljski talent.

Nizozemska avtorica Annet Huizing (1960) vodi tečaje kreativnega pisanja, piše knjige in recenzije. Med drugim je napisala tudi ta rahlo bridek, zabaven, poučen, pa vendar prizemljen roman, ki je takoj osvojil bralce vseh starosti, najprej na Nizozemskem, nato še v Nemčiji in drugod. Delo z ugledno nizozemsko nagrado srebrno pero je poslovenila Mateja Seliškar Kenda.

DNEVNIK IZ BUNKERJA - MLADINSKI ROMAN NA TEMO UGRABITEV

Glavni junak mladinskega romana v prevodu Mete Osredkar je Linus Weems, ki se zbudi v podzemnem bunkerju, potem ko ga je neznanec zvabil v kombi in ga omamil s kloroformom. Ker je njegov oče precej slaven, najprej pomisli, da ga je neznanec ugrabil zaradi odkupnine. Kmalu po njegovem prihodu v bunker začnejo prihajati še drugi ugrabljenci. Tako se Linusu pridružijo še devetletna Jenny, mlada in arogantna Anja, poslovnež srednjih let Bird, odvisnik Fred in starejši temnopolti moški Russell, za katerega se izkaže, da je priznani fizik in da ima možganski tumor. Ugrabitelj vse nadzira prek kamer, vsak prestopek pa kaznuje z odtegnitvijo hrane, svetlobe ali drugimi sredstvi. Linus nenehno razmišlja o tem, kako bi lahko pobegnili iz bunkerja, tudi ostale pripravi do tega, da se začnejo dobivati in skrivaj razpravljati o mogočih načinih pobega. Delo je prejelo prestižno nagrado Carnagie Medal Award.

Britanski pisatelj Kevin Brooks (1959) je študiral psihologijo in filozofijo v Birminghamu na Univerzi Aston, v Londonu pa kulturne študije. Pisateljsko pot je začel z romanom Martin Pujs, ki je bil kmalu nagrajen. Sledila so še druga nagrajena dela. V slovenščino sta prevedena še realistično-fantazijski mladinski roman iBoy in Bitje.

SPOMINSKI ZBORNIK DR. MILICA KAČ - ZBORNIK O ŽIVLJENJU IN DELU PREDSEDNICE KUD LOGOS

Spominski zbornik so pripravili člani in sodelavci KUD Logos in ga poklonili nekdanji predsednici društva. Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem so objavljena nekatera njena besedila o temeljnih likih zahodne mistike in duhovnosti nasploh, denimo o Mojstru Eckhartu, Mehthildi Magdeburški in Jakobu Savinšku, ter njeni spominski zapisi, drugi del pa predstavljajo zapisi prijateljev in sodelavcev o njej.

Milica Kač (1953-2014) je bila profesorica kemije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je tudi prevajalka. Poleg številnih strokovnih del je poslovenila knjigi Romana Guardinija Svet in oseba ter Božje trubadurke - Mistikinje srednjega veka avtoric Georgette Epiney - Burgard in Emilie Zum Brunn. Sodelovala je tudi pri prevodu spisov Mojstra Eckharta.