Na hitro prelistano 2.4.2016 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 2. aprila - Pri Študentski založbi je izšel roman Marie Barbal Intimna dežela, pri KUD Logos zbirka izbranih pesmi o religioznih temah ameriške pesnice Denise Levertov Potok in safir, pri Mladinski knjigi pa deli za mlade bralce Zaščitimo ogrožene vrste in Nevarna narava. Podpisuje ju Josep Palau, z ilustracijami ju je opremila Rosa M. Curto.

Ljubljana. Knjiga Nevarna narava, s katero pisatelj Josep Palau in ilustratorka Rosa M. Curto mlade spodbujata k spoznavanju in spoštovanju narave. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Nevarna narava, s katero pisatelj Josep Palau in ilustratorka Rosa M. Curto mlade spodbujata k spoznavanju in spoštovanju narave.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Intimna dežela pisateljice Marie Barbal. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Intimna dežela pisateljice Marie Barbal.
Foto: STA

Ljubljana. Zbirka pesmi Potok in Safir pesnice Denise Lavertov. Foto: STA

Ljubljana.
Zbirka pesmi Potok in Safir pesnice Denise Lavertov.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga Zaščitimo ogrožene vrste, s katero pisatelj Josep Palau in ilustratorka Rosa M. Curto mlade spodbujata k spoznavanju in spoštovanju narave. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga Zaščitimo ogrožene vrste, s katero pisatelj Josep Palau in ilustratorka Rosa M. Curto mlade spodbujata k spoznavanju in spoštovanju narave.
Foto: STA

ROMAN MARIE BARBAL INTIMNA DEŽELA KOT SVOJEVRSTNO NADALJEVANJE DELA KAMEN V MELIŠČU

Katalonska pisateljica Maria Barbal (1949) je slovenskim bralcem znana po romanu Kamen v melišču. Avtoričin romaneskni prvenec, ki je izšel leta 1985, velja za eno najpomembnejših pripovednih del sodobne katalonske proze. Trideset let po izidu je delo dobilo svojevrstno nadaljevanje v Intimni deželi, ki jo je poslovenila Simona Škrabec. Pripovedovalka Rita v stalnem notranjem dialogu s svojo materjo poskuša razumeti razsežnosti lastne "intimne dežele". Išče načine, kako bi se ji približala in razumela nezaceljene rane preteklosti in se tako osvobodila tudi lastnih notranjih demonov in konfliktov. Nato ugotovi, da v sebi vsi nosimo prepreke. "Roman Intimna dežela je hkrati izredno ganljiva zgodba osebne zgodovine in portret generacije, ki je odraščala pod frankizmom, saj dokumentira notranje boje tistih, ki so se trudili razpreti ozka obzorja in se soočiti z zamolčano preteklostjo svoje dežele," piše na spletni strani založbe Beletrina. Med bolj znanimi deli Barbalove sta še romana Bolivijska ulica (Carrer Bolivia, 1999) in V koži drugega (En la pell de l'altre, 2014).

POTOK IN SAFIR - IZBRANE PESMI DENISE LEVERTOV O RELIGIOZNIH TEMAH

Denise Levertov (1923-1997) velja za eno izmed osrednjih angloameriških pesnic minulega stoletja. Vključena je v reprezentativne antološke prikaze ameriške in svetovne poezije. Za svoje delo je prejela številne nagrade in postala članica Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Potok in Safir prinaša avtoričin lastni izbor pesmi iz njenega obsežnega opusa, ki jih povezuje religiozna tematika. Knjiga je izšla ob koncu pesničine umetniške in življenjske poti in predstavlja povzetek duhovnega iskateljstva, obenem pa razkriva temeljne poteze njene poetike. V knjigi so zbrane pesmi iz sedmih zbirk. Čeprav vrstni red ni povsem kronološki, kljub temu odseva njeno postopno prehajanje iz agnosticizma v krščanstvo, prehajanje, ki vsebuje veliko dvomov in preizpraševanj, pa tudi pritrjevanja, so zapisali pri založbi KUD Logos. Pesmi Levertove sta prevedli Miljana Cunta in Nada Grošelj.

PALAU IN CURTOVA Z DELOMA, KI SPODBUJATA K SPOZNAVANJU IN SPOŠTOVANJU NARAVE

Pisatelj Josep Palau je z ilustratorko Roso M. Curto združil moči za deli, ki mlade spodbujata k spoznavanju in spoštovanju narave. V delu Zaščitimo ogrožene vrste so s pomočjo Ginkota predstavljene živalske in rastlinske vrste, ki jim grozi izumrtje. Sporočilo dela je, da je te živali in rastline nujno ohraniti pri življenju, saj so bogastvo, ki ga je treba negovati. O nevarnostih narave pa avtorja spregovorita v delu Nevarna narava. Narava se včasih tudi ujezi - suše, potresi, poplave, nevihte in bruhajoča lava iz ognjenika lahko uničijo celotne vasi, požgejo gozdove, porušijo mostove in zgradbe ali ogrozijo preskrbo s pitno vodo. Delo pojasnjuje, da za omenjene nesreče ni kriva zgolj narava, soodgovorni smo tudi ljudje, ker gradimo na tveganih območjih in nesmotrno porabljamo naravne vire. Obe knjigi je poslovenil Srdjan Milovanović.