Egiptovski pisatelj Choubachy za STA: Zaprtost arabščine se odraža v načinu mišljenja

Choubachy se je rodil leta 1946 v Aleksandriji, leta 1976 je diplomiral iz umetnosti v francoskem jeziku na univerzi v Kairu. Kariero je začel kot urednik na egiptovski tiskovni agenciji Mena, nato pa postal novinar na radiu in televiziji.

Leta 1980 se je pridružil Unescu kot odgovorni urednik za novice, leta 1985 pa je postal direktor egiptovskega časopisa Al Ahram v Parizu. Leta 2002 je postal državni sekretar na egiptovskem ministrstvu za kulturo, kjer je bil odgovoren za mednarodne odnose.

Izdal je številne publikacije na področju politike, družbenih znanosti, pravic žensk in islamske ideologije. Med drugim je napisal že omenjeno delo Dol s Sibawayhom, ki ga je leta 2006 stalo sekretarskega stolčka.

V knjigi pišete o potrebi po modernizaciji arabščine. Lahko pojasnite?

Moja osnovna filozofija je, da bodo ljudje nazadovali, če ne sprejmejo zakona evolucije - tako družba kot ljudje sami. Jezik je orodje, s katerim se izražamo. Arabščina je edini jezik na svetu, ki se 1500 let ni spremenil. Morda še malo dlje. Postal je zaprt jezik, to pa se odraža v načinu mišljenja. Če razmišljaš v modernem jeziku, bodo tudi tvoje misli lažje moderne. Zato menim, da je zelo pomembno, da pride do evolucije v arabskem jeziku, predvsem slovnici.

Zakaj je moja knjiga dvignila toliko prahu in so bile proti njej napisane štiri knjige in na stotine člankov? Ker so rekli, da je arabščina jezik korana, svete knjige islama. Tako naj ne bi napadal arabščine, ampak kritiziral koran. To ni res, napadam in kritiziram arabščino. Želim, da bi se razvila v skladu z našimi potrebami, ki so povsem drugačne od potreb ljudi, ki so živeli pred 1500 leti. Moja velika težava, ne samo pri jeziku, je, da podpiram evolucijo, naša družba pa se vse bolj nagiba k stagnaciji. Vse naj bi bilo popolno, naša vera je popolna, zato ne smemo spreminjati ničesar. Če se je bomo držali in se vrnili v čas preroka Mohameda, bomo najbolj civilizirana družba na svetu. To enostavno ni res.

Pišete tudi o jezikovni shizofreniji - ljudje v zasebni rabi uporabljajo narečno, spremenjeno arabščino, v uradni pa to standardno, arhaično obliko...

Moderni jeziki so rezultat evropske renesanse. Ljudje so za izražanje novih idej, idealov, potrebovali nov jezik. V arabskem svetu je bilo medtem normalno slediti isti poti. Imeli smo svojo renesanso pred 200 leti, a se takrat niso dotaknili jezika. Kaj se je zgodilo? Ljudje so začeli govoriti pogovorni jezik, ki je bil bližje duhu časa. Enako se je zgodilo z latinščino, ljudje na območju današnje Francije, Nemčije so začeli uporabljati drugačen jezik - lokalne jezike, ki so se počasi spremenili v današnjo francoščino, nemščino. Latinščina, ki je bila jezik liturgije, ni bila sveti jezik. Za nas pa je arabščina, ker je jezik korana in Mohameda, sveta. Ljudje so zato ustavili evolucijo jezika in s tem duha.

To je glavna težava naše družbe - zanikamo načelo evolucije. Verjamemo v izgubljeni raj, v katerega se moramo vrniti. Ta raj ne obstaja, morda je obstajal pred 1500 leti. Danes so stvari, svet, popolnoma drugačni, drugače razmišljamo. Ljudem, ki me sprašujejo, zakaj želim spremeniti jezik, vedno rečem, da smo včasih pač jahali kamele. Bi danes v Slovenijo potovali s kamelo, ali bi se usedli na letalo? Družba se je razvila, duh ljudi pa je ostal arhaičen.

Imamo dva trenda, imamo zelo močan liberalen trend. V omenjeni renesansi so obstajali ljudje, ki so bili proti stereotipom, proti zastarelemu načinu razmišljanja, a okoli 40 let nazaj je prevladala konservativna miselnost. Zdaj se "bojujemo", veliko liberalnih ljudi je v Egiptu in arabskem svetu. Ne bom se nehal bojevati, ker je to pravi boj in prava smer zgodovine.

Verjamete, da lahko Egipt potegne k liberalnemu trendu?

Mislim, da je Egipt edina država v arabskem svetu, ki ima možnost za ta preboj. Zaradi zgodovine, intelektualnih elit... Arabska renesansa se je začela v Kairu. Gre za naporen boj, naša težava pa je, da na Zahodu veliko ljudi simpatizira z islamskim ekstremizmom, političnim islamom. Ne govorim o ZDA, te so tako ali tako pomagale političnemu islamu za potrebe boja proti komunizmu. Ustvarili so Al Kaido, ustvarili so Osamo bin Ladna. Zdaj govorijo, da so proti islamskemu ekstremizmu, pa so ga ustvarili.

Ko so islamisti prišli na oblast v Egiptu leta 2012, je predsednik Mohamed Morsi - bil je lutka v rokah vrhovnega vodje Muslimanske bratovščine - sprejel zakone, ki so zagotavljali, da nihče ne more nasprotovati njegovim odločitvam. Ti ljudje nimajo nič skupnega s svobodo, demokracijo. Naj vam povem konkreten primer: februarja lani sem na Facebooku zagnal akcijo, naj se zakrite ženske, ki so jih v to prisili - v Egiptu je to večina žensk - odkrijejo. To je dvignilo ogromno prahu, prejemal sem grožnje s smrtjo.

Zakaj? Ker ti ljudje, kot sem rekel, ne marajo sprememb. Spremembe so zanje hudič in vsakdo, ki podpira spremembe, je hudič. V zgodovini so bile vse ženske zagrnjene, še ko sem šel prvič v Vatikan, mislim da leta 1970, so morale biti vse ženske zagrnjene. Zagrinjanje žensk je stara tradicija starih družb, ti ljudje pa jo hočejo vsiliti v imenu islama - zaradi tega ker želijo patriarhalno družbo.

Kako se temu upreti?

Z dekonstrukcijo. Ustvarili smo sistem, v katerega so malo po malo vsilili agresijo. Zakaj? Ko je Arabija postala islamska, se je začela širiti in srečevati druge kulture. Morali so se bojevati. Bojevati so se morali tudi med križarskimi vojnami. Ljudi je najlažje pridobiti za boj skozi vero. Nekateri so to obdržali do danes. Če želimo spremeniti družbo, moramo to dekonstruirati. Seveda, v zgodovini smo se morali bojevati v imenu islama, tako kot kristjani ali Judi. Zdaj je situacija drugačna. Če bereš koran, islam, tako kot krščanstvo ali katerakoli druga vera, sporoča mir, bratstvo med ljudmi. Ni sporočilo agresije ali ubijanja, a so nekateri vero izkoristili za to.