Ameriški glasbenik Zac Harmon v Cvetličarni napoveduje "cel žur"

V Cvetličarni bo Harmon s Texas Slimom na kitari, Coreyem Carmichaelom na klaviaturah, Mr. Buthelom na basu in Cedricom Goodmanom na bobnih nastopil v sklopu večerov New York v Cvetličarni, ki jih organizira Brane Rončel.

Harmona označujejo za enega vodilnih glasbenikov v naslednji generaciji bluesa, sam pa pravi, da blues ponovno postaja vse bolj priljubljen. "Veseli me, da iz osrednjega Mississippija, od koder sem tudi sam, prihaja toliko glasbenikov. Je kot nekakšna renesansa, blues postaja popularen ... in le vprašanje časa je, kdaj bo to dojel tudi svet."

Odraščal je v Jacksonu v Mississippiju, kjer je bil njegov oče prvi temnopolti farmacevt v mestu. Oče je igral na orglice in poznal glasbenike, kot so Muddy Waters, B.B. King, Ike in Tina Turner, Albert King in Little Milton. "Blues je v Mississippiju kot zrak, ki ga dihaš. Je del pokrajine, del DNK," poudarja Harmon.

Nanj so vplivali glasbeniki, kot je Sam Myers, ki je bil tudi eden njegovih boljših prijateljev. "Bil je dober prijatelj, učitelj. Z njim sem začel igrati, ko sem bil star 16 let. Vsekakor je izjemno vplival name."

Myers je bil tudi edini, s katerim je oče Zacu dovolil nastopati: "Zaupal mu je. Sam je bil njegov prijatelj, jaz pa sem bil tako mlad, da nisem mogel niti... Ko smo imeli med nastopom pavzo, sem moral v garderobo, nisem mogel v klub. Oče je zaupal Samu, da bo poskrbel zame."

V zgodnjih 80. letih minulega stoletja se je Harmon odločil, da odide v Los Angeles, kjer je bila velika glasbena industrija. Takrat je bila po njegovih besedah velika industrija v Los Angelesu in v New Yorku, a je bilo Veliko Jabolko zanj premrzlo.

V Los Angelesu je Harmon počel vse mogoče - snemal je za druge glasbenike, za filme in za reklame. "Ko sem šel v LA, sem bil drugačen kot ostali glasbeniki. Bil sem lačen, bil sem stran od doma, tudi moj stil igranja je bil precej drugačen od tistega, na katerega so bili navajeni."

Kot se še spominja, je dobil veliko ponudb za različna snemanja, saj ni bil vešč posla in ni vedel, koliko zaračunati. "Bil sem dober in poceni. To je bilo dobro zame, ker sem dobil veliko dela ... Kmalu sem sem začel z glasbo služiti dovolj za življenje."

Harmon je kljub plačanemu delu v mestu angelov redno obiskoval Babe's & Ricky's Inn, ki mu je predstavljal povezavo z domačim krajem. "Ko si stopil v lokal, je bilo tako, kot bi stopil v pub v Jacksonu leta 1965. Lastnica Laura Mae Gross je bila iz Vicksburga v Mississippiju, lokal pa je bil najstarejši blues lokal v LA. Bila je moja vez - ne glede na to, kaj sem igral za denar, sem vedno hodil igrat blues v Babe & Ricky's."

Tam je leta 2002 v živo posnel tudi svojo prvo ploščo, Live at Babe and Ricky's Inn. "25 let je šlo mimo v trenutku, staral sem se, še vedno pa nisem naredil tistega, zaradi česar sem šel v LA - da bi postal blues glasbenik," je pojasnil.

"Prvo ploščo sem hotel posneti v živo v Babe & Ricky's. Ljudje so me takrat poznali kot studijskega glasbenika in želel sem, da bi vedeli, da je moje delo resno. Zato sem posnel živo ploščo; na celotni plošči sta dva studijska reza. Hotel sem, da bodo ljudje videli, kaj v resnici počnem." Tako se obiskovalcem v Cvetličarni ponuja vpogled v njegovih zadnjih 14 let dela.