Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KUHINJA Z RAZGLEDOM - KNJIGA SLAPŠAKOVE Z ANTROPOLOŠKIM VIDIKOM HRANE

Kuhinja z razgledom je knjiga, namenjena gurmanom, pa tudi vsem tistim, ki jih zanimajo izvori hrane. Avtorica dela se v svojih besedilih igrivo sprehaja od zgodovine idej, povezanih s hrano, do povsem konkretnih receptov, ki prihajajo predvsem iz evropsko-mediteranskega prostora od zgodnje antike do danes. Odpotuje pa tudi v Azijo, v amazonske gozdove in čas zgodnjih ameriških civilizacij. V knjigi so objavljeni eseji, ki jih je Slapšakova objavljala od 90. let minulega stoletja. Da gre za dovršena besedila, priča nagrada Mirka Kovača za najboljšo knjigo esejev v regiji, ki jo je prejel nekoliko krajši izbor pričujočih esejev, v srbščini objavljen pod naslovom Leteći pilav.

Profesorica antropologije antičnih svetov in antropologije spolov Svetlana Slapšak je bila ena izmed urednikov prepovedanega satiričnega časopisa študentov Filozofske fakultete v Beogradu, Frontisterion. Večkrat so ji odvzeli potni list, podvržena je bila fizičnemu nasilju. Kot predsednica odbora za svobodo govora pri Srbskem društvu pisateljev je objavila prek 50 peticij, med njimi za osvoboditev Adema Demaqija, Janeza Janše, Tomaža Šalamuna, Tomaža Mastnaka. Leta 1983 je v Ljubljani organizirala peticijo proti smrtni kazni, leta 1991 pa akcijo Molk ubija, spregovorimo za mir. Udejstvuje se v akcijah za begunce v Sloveniji. Z gibanjem 1000 žensk za mir je predlagana za Nobelovo nagrado za mir. Predavala je na številnih univerzah. Objavila je več kot 50 knjig, prek 400 študij in 1000 esejev.

VRATA RAJA - PESMI IZPOD PERESA SARAJEVSKEGA POETA

Pesniška zbirka Vrata raja prinaša "lapidarne pesmi z asketskim jezikom, kajti le tako lahko prepričljivo govorijo o velikih, včasih strašnih zgodbah. O brezpotjih, skrivnostih, o izsiljenih izbirah, izgubah, o najbolj intimnih in zato najbolj univerzalnih vprašanjih", so zapisali pri založbi. Po besedah avtorja spremne besede Dušana Šarotarja pesnik poskuša vedno znova odkriti sled človeškosti, prebuditi bralčevo zavest in vest, občutek za bližino, vznemiriti njegovo dušo, ki običajno spi v globoki senci molka. Pesmi je prevedlo pet prevajalcev, poleg Šarotarja še Esad Babačić, Jelka Ciglenečki, Stanka Hrastelj in Dijana Matković.

Ahmed Burić, rojen leta 1967 v Sarajevu, je eden najvidnejših novinarjev, kolumnistov in angažiranih intelektualcev na območju bivše Jugoslavije, znan po duhovitih, pronicljivih interpretacijah svojega mesta in sveta. Po koncu vojne, ki jo je deloma preživel tudi v Sloveniji, je zaslovel kot pesnik, najprej z zbirko Bog tranzicije (2004), nato so sledile Solze nafte in krvi (2009) ter Materni jezik (2013).

POZABLJENI TEMENOS - TEORETSKO DELO O ODNOSU MED BIVAJOČIM IN SMRTJO

Pozabljeni temenos - Ontologija in eshatologija v arhaični grški misli je avtorsko delo Jana Ciglenečkega, v katerem raziskuje odnos med bivajočim in smrtjo pri zgodnjih grških mislecih. Doslej so se raziskovalci arhaične misli posvečali bodisi bivajočemu bodisi smrti, le redki pa so ta dva pojma poskušali misliti skupaj. Pri tem je Ciglenečki dal poseben poudarek terminologiji, s katero je poskušal na novo premisliti nekatere temeljne nauke arhaičnega grštva. Povod za to delo je bila po avtorjevih besedah najdba novih Empedoklovih fragmentov v nekem grobu v Srednjem Egiptu, ki na novo zastavljajo vprašanje odnosa med ontologijo in eshatologijo v grškem mišljenju.

Jan Ciglenečki je leta 2014 doktoriral na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo, ki je bila osnova za pričujočo knjigo - Ontologija in eshatologija v zgodnji grški misli. V času doktorskega študija se je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah. V akademskem letu 2013/2014 je delo nadaljeval v Kairu. Sodeloval je pri številnih prevodih iz grščine, koptščine in nemščine.

KAPITAN GATNIK IN SENZACIONALNA SAGA SILNEGA SMRDUHA - 12. KNJIGA Z DOGODIVŠČINAMI KAPITANA GATNIKA

Dvanajsti t.i. epski roman iz serije Kapitan Gatnik prinaša zgodbo Grege in Klemena in njunih dvojnikov, Včerajšnjega Grega in Včerajšnjega Klemena, ki se imajo fino. Dva gresta v šolo, druga dva pa tičita v hišici na drevesu in ves ljubi dan igrata videoigre - potem pa se zamenjajo. Toda veselje ne traja dolgo. Škodoželjni učitelj telovadbe, gospod Prstjen, je namreč izumil način obvladovanja misli, ki mularijo spremeni v pozorne, ubogljive, popolne otroke, kar pa še ni konec zgodbe. Zgodbe Dava Pilkeya je prevedel Boštjan Gorenc.