misliRaziskava: Jamske poslikave v Chauvetovi jami 10.000 let starejše
Washington, 14. aprila - Poslikave v Chauvetovi jami na jugovzhodu Francije, ki veljajo za najstarejše prazgodovinske umetnine na svetu, so 10.000 let starejše, kot je bilo ocenjeno doslej. Rdeče in črne slikarije so stare več kot 30.000 let, je pokazala radiokarbonska analiza, katere rezultate je objavila ameriška revija Proceedings of the National Academy of Sciences.
Jamo v naselju Vallon-Pont d'Arc so speleologi odkrili leta 1994, 20 let po njenem odkritju - leta 2014 - je bila vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. V njej so številne podobe živali, kot so jeleni, konji in nosorogi.
"Kar je novega v naši raziskavi, je, da smo prvič vzpostavili kronologijo jame po koledarskih letih," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala Anita Quiles, znanstvenica s Francoskega inštituta za orientalsko arheologijo v Kairu.
Zaradi stilskih podobnosti so raziskovalci dlje časa verjeli, da umetnost v Chauvetovi jami izvira iz približno enakega obdobja kot poslikave v znameniti jami Lascaux na jugu Francije, ki so jo datirali 20.000 let v zgodovino.
"Toda zdaj vemo, da je med tema dvema jamama 10.000 ali celo 15.000 let razlike," je povedala Quilesova. Po njenih besedah je gotovo, da človek v Chauvetovi jami ni bil aktiven okrog 30.000 let.
Znanstveniki so analizirali vzorce oglja, ki so jih vzeli s tal in zidov, ter razločili dve obdobji človeške aktivnosti v jami. Prvo je trajalo pred 37.000 do 33.500 leti in se je po ugotovitvah raziskave domnevno končalo zaradi skalnega podora v enem delu jame. Drugo obdobje je trajalo od 31.000 do 28.000 let pred sedanjim časom.
"Drugo obdobje človeškega zavzetja jame sovpada z drugim podorom pred 29.400 leti, ki je delno zaprl njen vhod," so zapisali raziskovalci. Analizirali so tudi najdene kosti živali ter jih prisodili jamskim medvedom. Ostankov človeka pa v notranjosti jame niso našli, saj ta domnevno ni živel v njej, temveč se je le občasno zatekel vanjo.
Raziskava je trajala 18 let. Zaradi nje so razvili statistični model, ki je vseboval več kot 250 datumov, ki so jih izpeljali iz vzorcev oglja in kosti.