misliOb razstavi še simpozij ob obletnici Brede Smolnikar
Ljubljana, 21. aprila - Ob 75-letnici pisateljice Brede Smolnikar bo v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer so ji do začetka maja posvetili razstavo, danes potekal še simpozij z naslovom Ena s špago zvezana. Govora bo o njeni literaturi, pripovednem svetu in samozaložništvu, pa tudi o svobodi umetniškega ustvarjanja, za katerega se je več let borila.
Strokovno srečanje bo uvedel vodja rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) Marijan Rupert, ki bo spregovoril o problematični poti v literarni kanon ob osebnem arhivu Smolnikarjeve. Na njenem primeru bo Ciril Ribičič spregovoril o svobodi umetniškega ustvarjanja, Evgen Bavčar o estetiki upora, Andrej Blatnik pa bo s svojim prispevkom skušal odgovoriti na vprašanje, ali je samozaložništvo založništvo.
V drugem delu bo Marko Juvan osvetlil pisateljičin pripovedni svet, Jelka Kernev Štrajn bo razmišljala o nekaterih mestih v njenem opusu, ki odstopajo od utečenih "jezikovnih iger". Matej Bogataj bo spregovoril o ročnih in ostalih spretnostih in Milena Mileva Blažić o slikanicah za odrasle. Simpozij bo sklenila razprava s pisateljico, so sporočili iz NUK.
Breda Smolnikar je sprva pisala kratke zgodbe in črtice o življenju mladostnikov, v katerih je obravnavala njihovo telesno dozorevanje in iskanje identitete. Pod psevdonimom Gospa je nato objavila trilogijo kratkih zgodb za odrasle (Ko je umiral Stob, Mrtvi Stob in Stobovske balade), ki se je nanašala na zaprt podeželski svet, v njej pa je v zamaskirani romaneskni obliki s pomočjo kolektivnega spomina in ustnega pričevanja odstirala zgodovino 20. stoletja.
Med njenimi pomembnejšimi deli so še Balada o divjem mleku, Zlate depuške pripovedke in Najbolj zlata depuška pripovedka o ihanski ruralki. Prva tri dela je izdala pri Mladinski knjigi, od leta 1980 dalje pa jih je tiskala večinoma v samozaložbi. Poleg tega je 13 let delala kot tekstilna tehničarka in inženirka tehnologinja v treh tekstilnih tovarnah.
Z načinom pisanja je, kot piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti, pogosto zbujala burne odzive javnosti. Osem let se je borila s sodnimi mlini, ker je nekaj tožnic v delu Ko se tam gori olistajo breze prepoznalo svoje pokojne starše. Sodba je bila razveljavljena, prepoved njene knjige pa je v slovenski kulturi sprožila razprave o pravici do umetniškega izražanja.