misliV ljubljanski Drami Macbeth - igra o večni želji po oblasti
Ljubljana, 21. aprila - V Mali Drami bodo v soboto, 23. aprila, na dan smrti Williama Shakespeara, premierno uprizorili njegovo tragedijo Macbeth v režiji tržaškega režiserja Igorja Pisona. Shakespearovo besedilo je zaradi obravnave ene od temeljnih človeških lastnosti, želje po oblasti, po besedah ravnatelja ljubljanske Drame Igorja Samoborja zelo aktualno.
Kot je na novinarski konferenci povedala dramaturginja Eve Kraševec, je Macbeth ena najbolj strnjenih oziroma ekonomičnih Shakespearovih tragedij. Zgodba se bere linearno in je zelo uprizorljiva. Posebnost tragedije je, da je glavni lik Macbeth, zločinec velikega kalibra, predstavljen skozi njegovo perspektivo in kot tak bolj človeški.
Izjemno pomembno vlogo v tragediji ima tudi Lady Macbeth, saj z Macbethom delujeta kot povzpetniški tandem s skupno ambicijo postati kraljevi par. Protagonistke predstave so tudi vešče, ki z enigmatično govorico izvabljajo nezavedno željo in vabijo k spekulaciji ter iskanju pomenov v njihovih prerokbah in so tako tesno povezane z motivacijo Macbethovih dejanj, je povedala dramaturginja.
Tokratna uprizoritev Macbeth bo zaživela v Mali Drami, saj je po režiserjevih besedah "kuhinjska drama", ki potrebuje domače vzdušje noči, ko posameznik zaradi slabe vesti ne more spati in njegovi naklepi zvenijo še bolj tragično. Pison je opozoril še na en vidik Macbetha - njegovo praktičnost. V nasprotju s Hamletom o zločinu ne razmišlja filozofsko, saj ni študent ampak vojak.
Za predstavo so izbrali prevod Otona Župančiča. Na vprašanje zakaj so si za postavitev, ki želi biti sodobna, izbrali skoraj 100 let star prevod, je Pison odvrnil, da je Župančič najbolj natančno ujel bistvo in občutja protagonistov. Kot je povedala lektorica Tatjana Stanič, besedila niso slogovno spreminjali, razen na mestih, kjer so morali izostriti misel. Besedilo po zagotovilih igralcev ne zveni arhaično oziroma ne zmoti sodobne postavitve.
Vlogo Macbetha so zaupali Bojanu Emeršiču, ki je povedal, da si z likom še vedno stoji naproti, a se mu zdi, "da sta vsak napravila po deset korakov drug proti drugemu". V procesu igre se mu je še bolj potrdila misel, da zlo ne obstaja samo po sebi, pač pa je sprovocirano znotraj posameznika. Meni, da je lik Macbetha tako zanimiv, da bi si ga marsikdo želel spoznati.
Po besedah Barbare Cerar, ki upodablja Lady Macbeth, igra sledi "naravnim" zakonom. Lady Macbeth je kot ženska razumljena kot tista, ki daje in ne vzame življenja. Njen mož, ki najprej vzame idejo, nato pa zameri, da je ta njena, se s tem oddalji od nje, kar posledično pomeni, da ne delujeta več kot ambiciozen par. In tako je, kot meni igralka, že vnaprej določeno, da ne zmoreta uspeti kot posameznika, zato morata znoreti in umreti.
Ob Emeršiču in Cerarjevi v predstavi igrajo še Zvone Hribar, Iva Babić, Rok Vihar in Klemen Janežič. Scenografka je Petra Veber, kostumografka Belinda Radulović. Avtor glasbenega izbora in videa je Pison.