Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

BONSAJ - KRATEK ROMAN NA TEMO LJUBEZNI Z NEDOKONČANIMI NASTAVKI

Bonsaj je kratek roman o običajni, dokaj stereotipni ljubezenski zgodbi z nesrečnim koncem, ki se razvija ob prebiranju romanov in s tem povezani laži. Ljubimca, ki ljubezensko strast pijeta iz branja znamenitih romanov, si lažeta glede romana, o katerem zatrjujeta, da je zanju ključen. Brala naj bi Proustovo Iskanje izgubljenega časa. In zato njuna strast ugasne. Ljubezen je treba gojiti, česar pa ljubezenski par ne zna. To avtor opiše z redkimi dialogi. Vse ostaja v nastavkih, v nedokončanih zamislih. Osnovna avtorjeva zamisel je namreč ustvariti literarno umetnino tako, kakor ustvarimo bonsaj - s striženjem, skrajševanjem, rezanjem in oblikovanjem. Roman tako predstavlja "literarni bonsaj", ob katerem naj si bralec sam izriše zgodbo, osebe in značaje, kot bi fantaziral o drevesu, kakršno bi zraslo v naravnem okolju. Po romanu Bonsaj je bil leta 2011 posnet istoimenski film. Za prevod romana je poskrbel Ferdinand Miklavc.

Čilski pisatelj in pesnik Alejandro Zambra (1975) je objavil tri pesniške zbirke, zbirko kratkih zgodb Moji dokumenti in tri romane. Za romaneskni prvenec Bonsaj je leta 2007 prejel čilsko kritiško nagrado in nagrado Državnega sveta za knjigo in bralno kulturo ter bil nominiran za nagrado alcazor. Roman mu je prinesel mednarodni sloves s prevodom v angleščino. Britanska literarna revija Granta ga je leta 2010 razglasila za enega izmed 22 najpomembnejših špansko pišočih avtorjev, mlajših od 35 let.

BILO JIH JE DESET - KRIMINALKA, KI JE BILA OZNAČENA ZA NAJBOLJŠE DELO AGATHE CHRISTIE

V osredju kriminalke je deset ljudi, ki se znajdejo v razkošni hiši na samotnem otoku sredi oceana. Vsakdo izmed njih ima svojo skrivnost. Drug za drugim skrivnostno umirajo. Vprašanje pa je eno samo: kdo je morilec? Avtorica je v avtobiografiji zapisala, da je to knjigo leta 1939 napisala, ker "je bila tako težka, da mi zamisel ni dala miru. V njej je umrlo deset ljudi, ne da bi se bralcu dogajanje zazdelo absurdno ali bi že vnaprej dognal, kdo je morilec". Delo je poslovenila Danica Križman.

Agatha Christie (1890-1976) nosi naziv najbolj brane avtorice detektivskih romanov na svetu. Mojstrski zapleti v skoraj sto romanih so še vedno privlačni in vabljivi za vse ljubitelje dobrih kriminalk, predvsem zaradi edinstvenega pisateljskega sloga, deloma pa tudi zato, ker so upodobljeni v številnih filmskih in televizijskih priredbah.

ZAKAJ IMAJO ŽIRAFE DOLG VRAT IN DOLGE NOGE - SLIKANICA, POSTAVLJENA V FANTAZIJSKI SVET ŽIRAF S KRILI

V slikaniškem prvencu Jolande Goričan Zakaj imajo Žirafe dolg vrat in dolge noge, ki ga krasijo podobe mlade ilustratorke Katarine Oblak, se mladi bralec znajde v fantazijskem svetu žiraf, ptic in vil, kjer so žirafe drugačne, kot jih poznamo, saj so veliko manjše, imajo kratek vrat, kratke noge in krila. Te žirafe so se nekoč med hranjenjem zabavale, lovile in pri tem motile ptice. Čeprav so jih ptice rotile, jih žirafe niso poslušale in svojih navad niso spremenile. Pticam ni preostalo drugega, kot da so odšle do vil in so jih prosile, naj jim pomagajo. Te so njihovo prošnjo uslišale. Zgodbici je dodana tudi strokovna razlaga Iztoka Tomažiča z Biotehnične fakultete, v kateri se lahko otroci pa tudi odrasli seznanijo z dejstvi in zanimivosti o žirafah.