DSP ob svetovnem dnevu knjige sprejel deklaracijo o knjigi

"Da se v spoznanju, da bi bil svet brez Shakespeara in Cervantesa revnejši, prebudijo iz svojega varnega ravnodušja in maligne sebičnosti ter prepoznajo knjigo kot duhovni temelj našega sveta, naše galaksije, njenega avtorja pa kot tistega, ki - četudi z namišljeno resničnostjo - kaže pot v prihodnost, v svobodo in enakost vseh ljudi tega sveta," so zapisali v deklaraciji.

Kot piše v deklaraciji, je moralo miniti deset in deset tisoč let, da je človek izumil pisavo, četudi iz popolnoma praktičnih, knjigovodskih namenov. Nato so morala preteči še stoletja, tisočletja, v katerih se je iz protopisave izoblikovala pisava, da je človek lahko zapisal prvo ljubezensko pesem, ep o Gilgamešu, Hamurabijev zakonik, Mahabharato, Iliado, Sveto pismo, Koran - konstitutivne knjige posameznih civilizacij.

Danes jeziki umirajo, vsak mesec umreta dva, in z njimi izginja istovetnost posameznih ljudstev ter narodov. Jeziki pa izginjajo tudi zaradi prevlade velikih jezikov, tistih, ki postajajo sodobna lingua franca.

V deklaraciji spomnijo na Marshalla McLuhana, ki je leta 1962 poimenoval naš svet za Gutenbergovo galaksijo, ozvezdje, v katerem dominirajo tiskani mediji in knjiga, napovedal pa je tudi že elektronsko dobo, ki je s svetovnim spletom povezala svet, a hkrati ustoličila podobo, ki naj bi bila močnejša od besede. Predvsem pa, kot so zapisali, tehnologijo, ki ne pozna ne etike ne morale.

Opomnijo na Unescovo Listino o knjigi iz leta 1972, ki izpostavlja, da so knjige še zmeraj bistveno sredstvo za ohranjanje in razširjanje po vsem svetu nakopičenega znanja. Hkrati opozarjajo, da je treba sprejeti ukrepe, ki naj bi zagotovili kar najširšo rabo tiskanih besedil ter izražajo prepričanje, da opravlja knjiga osnovno funkcijo pri uresničevanju temeljnih Unescovih ciljev - zagotavljanju miru, razvoju, uveljavljanju človekovih pravic in boju zoper rasizem in kolonializem.

V DSP poudarjajo, da je bila v času, ko tiskane knjige ne ogroža več e-knjiga, ampak neusmiljene zahteve svobodnega trga, usodno načeta veriga avtor-založba-bralec.

Spomnijo, da je bila knjiga od svojega rojstva dalje izpostavljena tudi nadzoru in prepovedi, dogajal se je tudi bibliocid - knjige so gorele, tudi knjižnice. Dodajajo, da se danes v imenu t.i. vojne proti terorizmu onemogoča tudi pravica do branja. Na milijone beguncev je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove in knjige.

Leta 2011, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je bila sprejeta tudi Ljubljanska resolucija o knjigi, v kateri je bila knjiga prepoznana kot ključna nosilka človekovega razvoja in delovanja. Pet let pozneje, ob 140. obletnici rojstva Ivana Cankarja, začetnika moderne slovenske literature, pa na DSP ugotavljajo, da tudi naše vladajoče elite ne ravnajo skladno z resolucijo, da zmanjšujejo sredstva za knjigo in dopuščajo propadanje založb.

Unesco je 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic razglasil leta 1995. Letos praznik knjige sovpada s 400. obletnico smrti velikanov Williama Shakespeara in Miguela de Cervantesa.