V pariškem Picassovem muzeju oktobra razstava Picasso - Giacometti

Razstava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Fundacijo Giacometti s sedežem v Parizu, bo združila ustvarjanje obeh umetnikov v medijih slikarstva, kiparstva in grafike. Na ogled bo do januarja prihodnje leto, je še mogoče izvedeti na spletni strani muzeja.

Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso (1881-1973) je bil skupaj z Georgesom Braqueom začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Umrl je v Mouginsu.

V svojem izjemno plodovitem ustvarjalnem življenju je prešel več faz. Realističnemu obdobju (1895-1901), v katerem je uporabljal močne barve, je sledilo modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist. Rožnato obdobje (1904-1906) zaznamujeta sliki La toilette in Gertrude Stein. V obdobju kubizma (1906-1925) so nastale slike Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin ter kolaži. Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma (1925-1945), v katerem je denimo nastala slika Ples, nato pa čas intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko.

Švicarski kipar, slikar in grafik Alberto Giacometti (1901-1966) se je rodil v Stampi v Švici v kantonu Grisons. Oče Giovanni je bil znan postimpresionistični slikar. Študiral je v Ženevi, Parizu in Rimu, kjer se je spoznal z egipčansko in staro primitivno umetnostjo, ki je nanj napravila močan vtis.

Sprva je slikal v kubističnem in postkubističnem slogu. Njegove slikovne deformacije so že nakazovale kasnejši osebni slog. Znan je po razpotegnjenih, tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nadrealistične metafore. V 40. letih minulega stoletja pa je izdeloval majhne skulpture, ki so se zdele kot oddaljeni prividi.