Revija Sodobnost že 80 let odprta za različne literarne smeri

Začetki revije povezani s krizo Ljubljanskega zvona

Na nastanek Sodobnosti je leta 1933 vplivala kriza Ljubljanskega zvona, ki po mnenju nekaterih ni dovolj radikalno branil narodnosti in svobode duha pred dogmatično miselnostjo ter se je premalo odločno zavzemal za pravičnejši družbeni red. Nekaj sodelavcev je svoje poglede predstavilo v brošuri Kriza Ljubljanskega zvona, zapustilo revijo in ustanovilo Sodobnost. Za tisti čas napredno, socialno usmerjeno miselnost so tako poosebljali prvi trije uredniki revije Sodobnost Josip Vidmar, Ferdo Kozak in Stanko Leben. Po devetih letih je revija zaradi vojne za tri leta prenehala izhajati in se pod uredništvom Juša in nato Ferda Kozaka vnovič prebudila leta 1946 kot Novi svet. Revija se je nato leta 1953 preimenovala v Našo sodobnost, ta pa leta 1963 nazaj v Sodobnost.

Različne politike vodenja revije

V 80. letih izhajanja je revija krmarila med različnimi čermi, od politike poslušnega uredništva pod vodstvom Borisa Ziherla do uporništva leta 1964, ko je uredništvo s 64 književniki in publicisti nasprotovalo ukinitvi Perspektiv ter tako sprožilo uredniško krizo in zamenjavo urednika ter uredniškega odbora.

Pečat vsebinski usmerjenosti revije so vedno vtisnili uredniki. Doslej se jih je izmenjalo deset. Za Vidmarjem, Ferdom Kozakom in Lebnom so uredniška mesta zasedli še Juš Kozak, Ziherl, Drago Šega, Dušan Pirjevec, Mitja Mejak, Ciril Zlobec, od leta 1998 pa je urednik revije Evald Flisar. Ta je bil na začetku glavni, zadnjih nekaj let pa je odgovorni urednik. Glavna urednica je postala Jana Bauer, sicer tudi urednica knjižnega programa Sodobnosti. Vizija Zlobca in Flisarja je podobna - da bo Sodobnost ostala sodobna samo tako, da se njena vsebina postopoma predaja v roke mlajših, ki vidijo in razumejo svet in čas drugače.

V sodobnosti objavljali skoraj vsi, ki kaj pomenijo v slovenski literaturi

Sodobnost je bila odprta za vse generacije in vse estetske smeri. Posebno pozornost je posvečala odkrivanju, spodbujanju ter vodenju novih in mladih avtorjev. V literarno orbito je izstrelila skoraj vse pomembnejše slovenske avtorje druge polovice 20. stoletja.

Naklada literarnih revij je bolj ali manj enaka povsod svetu

Primerjalna študija svetovnih literarnih revij je že pred leti pokazala, da se njihova naklada kjer koli na svetu, tudi v državah, kjer imajo 100 milijonov ali več prebivalcev, suče v povprečju med 400 in 1000 izvodi. Še zmeraj govorimo o številkah, ki še zdaleč ne dosegajo naklade, recimo, Slovenskih novic. Toda literarne revije še kar naprej izhajajo, celo v tako revnih državah, kot je Bangladeš, kjer jih je celo več kot pri nas. In skoraj povsod jih pri življenju ohranjajo državne subvencije ali sponzorska sredstva, je ob 80-letnici revije zapisal Flisar.

Ta je na fenomen opozarjal že pred desetimi leti. Takrat je v uvodniku Sodobnosti med drugim zapisal: "Še nikoli se ni življenje spremenilo tako radikalno v tako kratkem času kot v zadnjih 20 letih. Kvantitativna eksplozija medijev, trivializacija ali politizacija interesov (ali oboje hkrati), inflacija (in z njo razvrednotenje) besede, globalizacija informacijskega omrežja, razduhovljenje, ki spremlja razmah porabništva in kapitalizma, ne nazadnje pa tudi demokratična razpršitev političnih teženj - vse to pomeni, da 'revija za književnost in kulturo' ne more nikoli več biti podobna ničemur od tistega, kar je bila." Obenem si je po njegovih besedah danes težko predstavljati, da bi, recimo, literarna revija sprožila sporno javno debato o pomembnem družbenem ali nacionalnem vprašanju, preden bi to naredili politično naravnani mediji.

Flisarjeva vizija sodobnosti - ostati mora zavezana domišljiji domačih in tujih piscev

Sodobnost mora po Flisarjevih besedah ostati zavezana domišljiji, ne le domačih, tudi tujih piscev: "Ne tistih, ki nam skušajo nekaj dopovedati, ampak takih, ki nas na poti iskanja osebnih in splošnih resnic znajo zvabiti s sabo. Ki nas znajo posvariti tako pred tujimi grožnjami kot pred našo lastno neumnostjo in slepoto. Ki si upajo spregovoriti o splošno sprejetih resnicah drugače. Ki nas znajo tudi še kaj naučiti. Ki znajo osvetliti temne lise v našem polju vidnosti. Ki nas znajo tudi kdaj razjeziti, kar pomeni, da so podrezali v naše predsodke. Ki imajo dovolj poguma, da nam povejo tudi kakšno neprijetno resnico. Samo tako bo Sodobnost ostala sodobna in stabilna sredi plime novosti, ki jih pospešeno prinaša vrtinec sprememb."

Jubilejna prireditev bo 6. maja v Cankarjevem domu

Jubilej bodo počastili s prireditvijo 6. maja v Cankarjevem domu. Tam se bodo reviji z branjem svojih pesmi poklonili Ciril Zlobec, Maja Vidmar, Milan Jesih, Meta Kušar, Milan Dekleva, Ivo Svetina, Uroš Zupan, Andrej Medved, Peter Kolšek, Milan Vincetič, Marko Kravos, Iztok Osojnik in Veno Taufer.

Podelili bodo tudi nagrado za najboljši esej in kratko zgodbo. Nagradi, ki so ju doslej podeljevali v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, bodo od letošnje podelitve izročali sami.