V Slovenj Gradcu v sredo slovo od slikarja in vizionarja Karla Pečka

Kot je Zlatarjeva povedala za STA, je prav Pečko dokazal, da se umetnikovo poslanstvo ne odraža samo v dosežkih intimnega ustvarjalnega zanosa, ampak da ima kot umetnik moč karizmatične osebnosti in da lahko odigra pomembno družbeno vlogo, da lahko družbo sooblikuje in narekuje način življenja skupnosti.

"Prav Pečko je bil znan po tem, da so ljudje sprejemali njegove pobude in mnenja, in lahko bi rekli, da je na ta način bogatil tako posameznike kot okolje," je dejala Zlatarjeva in dodala, da se je, čeprav je bil kulturni delavec, galerist, pedagog in učitelj, čutil slikarja in da je tudi razmišljal na slikarski način, živel slikarsko. Tudi govoril je v smislu metafor, primerjav, znal je navdušiti, bil je prijeten sogovornik in na nek način rojeni voditelj, je dejala.

Čeprav ni veliko potoval, je bil Pečko svetovljan v pravem pomenu besede, pravi umetnostna zgodovinarka, ki ji je bil Pečko, tako kot mnogim drugim, tudi mentor; z letom 1997 ga je namreč nasledila na mestu direktorja Koroške galerije likovnih umetnosti, katere soustanovitelj je bil. Bil je tudi mentor slikarjem: ob njem se je likovno izgrajeval in uveljavil Jože Tisnikar, pod njegovim vodstvom je napredoval Anton Repnik.

Pečko se je zavedal, da v nekem okolju ne moreš biti osamljen, da moraš ljudi vzgojiti in jih navdušiti za nekatere stvari. "Nikakor ne bi mogel ustvariti to, kar je, če ne bi imel somišljenikov, če mu ne bi pomagal niz ljudi, v začetku Akademska skupina," je spomnila Zlatarjeva.

Brez Pečka v Slovenj Gradcu takšne galerije, kot je danes, ne bi bilo. Ti začetki so bili nadvse pomembni, je izpostavila in dodala, da je začrtal razstavno politiko in ob tem smelo zakorakal v mednarodne vode ter v koroško mesto vabil pomembne umetnike. S tem je prispeval tudi v prizadevanjih Slovenj Gradca, da postane mesto glasnik miru; naziv so mu Združeni narodi podelili leta 1989.

Zlatarjeva je izpostavila tudi Pečkovo nesebičnost. Med drugim se po njem imenuje fundacija, ki ji je ob ustanovitvi podaril 252 svojih slik iz obdobja 1946-1990 in vanjo pritegnil še druge donatorje. Fundacija štipendira nadarjene študente umetnosti in humanistike.

V Koroški galeriji likovnih umetnosti pa so Pečka označili kot slikarja, ki je bil neskončno zaljubljen v mehkobo razloženih pobočij in starosvetno mogočnost Uršlje gore. Kot so še zapisali, je bil uspešen galerist in kulturni menedžer že v časih, ko se nikomur v tej deželi še sanjalo ni, kaj naj bi to pomenilo, njegova neprecenljiva zapuščina pa je neusahljiv navdih za nove pogumne načrte v prihodnosti.

V galeriji je od danes odprta žalna knjiga, v sredo ob 14. uri pa bo tam potekala žalna seja. Na njej bo o Pečku spregovoril dolgoletni direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Drago Plešivčnik, ki je za STA izpostavil Pečkovo odprtost in njegovo prijateljstvo. "Bil je velik prijatelj, velik, sijajen človek. Vedno je bil na razpolago, kadar je šlo za njegovo galerijo in domači kraj," je dejal.

Žara z umetnikovimi posmrtnimi ostanki bo v sredo od 13. ure dalje v poslovilni vežici v Starem trgu, na tamkajšnjem pokopališču pa bo pogreb ob 16. uri.