Dela Zorana Mušiča bodo zaokrožila stalno ponudbo Narodne galerije

Slikarski, grafični in risarski mojster Zoran Mušič (1909-2005) je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Njegova dela so bila dobro sprejeta že od začetkov. Svoje motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Zanimanje evropske javnosti je pritegnil z upodabljanjem konjičkov, svetovno prepoznavnost pa je dosegel s ciklom Nismo poslednji. Znane so tudi njegove vedute Benetk ter starostni avtoportreti.

Na razstavi v Narodni galeriji bodo v glavnini razstavljena dela iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič, ki zajemajo skorajda celotno Mušičevo ustvarjalno obdobje. Nastala so med letom 1935, kmalu po tem, ko je umetnik sklenil študij na zagrebški akademiji, in letom 1999, ko je ustvaril zadnje serije. Razstavljenih bo 62 izbranih del.

Po besedah Krapeževe so dela skušali predstaviti kronološko in tematsko. Tudi zato, ker je Mušič v določenih obdobjih slikal serije, v katerih se je ponavljala motivika. "Te serije je ustvarjal v različnih tehnikah. Motive je denimo sprva razvijal na papirju med risanjem, nato je šel na olje in se vmes lotil grafike. Resnično je bil vsestranski umetnik," je poudarila.

Obiskovalca bosta ob vhodu na razstavo pozdravila umetnikov avtoportret in portret njegove soproge Ide Mušič Cadorin. Deli je Narodna galerija decembra lani pridobila na dražbi v Trstu. Poleg njiju bo postavljeno delo Tihožitje z morskimi sadeži, s katerim so želeli v galeriji opomniti, da je Mušič določene motive slikal vse življenje.

Vanda Mušič je ob razstavi zapisala, da je bila družinska zbirka "rojena iz ljubezni med bratoma in njune medsebojne navezanosti". Zoran Mušič je bratovi družini podarjal, kar je pač imel - umetniška dela. Sprva je to počel tudi z namenom, da bi družina "nekaj le imela, če bi bila sila", nenazadnje pa zato, da bi Maca, kot je rekel nečakinji, vedela, da ima tudi strica. Kljub temu, da je družina Mušičevega brata živela skromno, ni nihče pomislil, da bi slike prodali.

Posebnost družinske zbirke je, da ima veliko spominsko vrednost. "Absolutne dragocenosti so Mušičeve najbolj osebne risbe, ki jih je podarjal družini, še posebej pa nečakinji Vandi," je povedala Krapeževa. Med svetovno znanimi podobami iz serije konjičkov bodo na primer razstavljene male, osebne risbice, ki jih je Mušič kot rojstnodnevna darila ustvaril posebej za nečakinjo. Prav tako bo na ogled družinska božična voščilnica s konjički, izdelana v tehniki suhe igle.

Med posebnostmi bo tudi ciklostil risbe V kopalnici, ki jo je Mušič narisal po osvoboditvi Dachaua, ko so zaporniki čakali na transport. "Te risbe so v njegovem opusu velike dragocenosti. Večino jih je po svetovnih muzejih razdal za časa življenja," je povedala vodja projekta.

Beneški akvareli (1946-1948) bodo na ogled v prvi sobi. Krapeževa je opomnila, da je začel Mušič barvno vesele motive, kot so omenjeni akvareli ter konjički, slikati po prihodu iz Dachaua. To lahko po njenih besedah razumemo kot nek način zdravljenja, barve je potreboval. Šele v 70. letih je svojo bolečino izpel skozi cikel prizorov iz koncentracijskega taborišča Dachau Nismo poslednji. Nekaj del iz cikla je dobilo osrednje mesto tudi v Narodni galeriji.

Prav poseben eksponat pa bo poskusno tkanje tapiserije, ki jo je umetnik ustvaril za nato uničeno križarko Augustus, na kateri so bile številne umetnine. Originalno tapiserijo sicer hrani Narodna galerija moderne umetnosti v Rimu.

Narodna galerija je iz zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič pridobila 144 del, od tega je 29 olj in akrilov, 81 grafik in ena tapiserija, 40 del pa je nastalo v različnih risarskih tehnikah na papirju. Družina Mušičevega brata je galeriji podarila 56 del, druga pa posodila.

Dela na papirju bodo v galeriji zaradi občutljivosti menjali na pol leta. Prva menjava se postavitvi obeta novembra, ko bo zamenjana skoraj polovica del.

Poleg Narodne galerije se lahko z močno zbirko Mušičevih umetnin pohvalijo Moderna galerija, Umetnostna galerija Maribor ter Kambičeva zbirka v Metliki. V Dobrovem imajo razstavljeno stalno zbirko grafičnih del, ki jih je muzeju podaril Mušič.

Umetnikova dela v svojih zbirkah hrani večina najpomembnejših svetovnih muzejev 20. stoletja, kot so Tate Modern, Muzej moderne umetnosti v centru Georges Pompidou in Kunstmuseum Basel, vključena pa so tudi v številne pregledne razstave evropske umetnosti.

Razstava Mušičevih del bo v Narodni galeriji za širšo javnost na ogled od 19. maja. Tega dne bo ob 11. uri v galeriji predaval eden največjih poznavalcev Mušičevega dela, član Francoske akademije Jean Clair.