Zadnja premiera v MGL o iluzijah ljubezni

MGL je pred leti že uprizorilo igro Kisik istega avtorja, ki velja za enega najvidnejših predstavnikov mlade generacije ruskih gledaliških ustvarjalcev. Njegove dramske igre uprizarjajo po vsem svetu, zanje pa je med drugim prejel najvišje rusko gledališko priznanje - zlato masko. V Iluzijah pa je Viripajev ostrejši tako po vsebini in načinu pisanja kot poanti, je na današnji novinarski predstavitvi povedala direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor.

Gre za predzadnjo igro v njegovem dosedanjem opusu. Režijo je zaupala v Beogradu rojeni Anji Suša, ki zna na odru, tako Hieng Samoborjeva, najlepše spojiti sorazmeroma resno poanto s humorjem.

Suša se je z Viripajevim že srečala pred desetimi leti v Beogradu ob njegovi Genezi št. 2. Avtorjev jezik je po njenih besedah bliže poeziji kot prozi, sama ga vidi predvsem kot pesnika. V Iluzijah odkriva medsebojne odnose običajnih ljudi in življenj, ena ključnih tem njegovih del pa je vprašanje smisla oziroma nesmisla.

Čeprav je besedilo opredelil za komedijo, ga Suša bere kot komedijo na način Čehova, in sicer komedijo absurda, ljudske eksistence. Igra se nanaša na življenjske zgodbe štirih oseb oziroma dveh parov, ki se poznata že vse življenje. Vendar pa jo je Viripajev po besedah dramaturginje Petre Pogorevc še nekoliko zapletel. Štirje liki pripovedujejo o štirih drugih likih z lastnimi imeni: pogovarjajo se o ljubezni, izplen pa je osupljiv in kljub humorju v precejšnji meri tragičen.

Kot je gledališkem listu zapisal Rok Andres, v Iluzijah liki nenehoma presenečajo. "Želijo nam pokazati, da se tudi v resničnem življenju večkrat odločimo, da bomo verjeli iluziji (laži), ki smo si jo ustvarili sami ali so nam jo 'odigrali' drugi ljudje. Včasih zato, ker je tako lažje, včasih, ker ima tako naš vsakdan smisel."

Igralsko so se v tekst, ki je po oceni prevajalke Tatjane Stanič zahtevno predvsem zaradi ritmizirane oblike, v kateri je pisano, poglobili Jožica Avbelj kot gostja, Mirjam Korbar Žlajpah, Milan Štefe in Janez Starina. Kot je ocenila režiserka, je vsem štirim v kratkem času uspelo najti subtilne registre v medsebojni komunikaciji. Igralci pa so si enotni, da Iluzije odpirajo mnogo asociacij, za katere upajo, da jih bodo zaznali tudi gledalci. Avbljeva je kot možno asociacijo našla "veliko iluzijo" politike, da kultura ni potrebna.

Za likovno podobo predstave so poskrbeli scenograf Igor Vasiljev, kostumografka Barbara Stupica in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos. Glasbo je napisal Drago Ivanuša.