Pri Modrijanu avtobiografija Barbare Pešut med ljubeznijo in boleznijo

Knjigo je avtorica predstavila v Cankarjevem domu, kjer se je z njo pogovarjal radijski voditelj Miha Šalehar. Na njegov pomislek, ali ni prezgodaj za avtobiografijo, mu je odvrnila, da je želela čim prej popisati svoje spomine, ki ji uhajajo.

Knjiga je po Šaleharjevih besedah delno nostalgična, kar podpirajo avtoričine izjave, kot sta "bolje ne bo nikoli" in "imela sem rock 'n' roll, zdaj imam multiplo", a vendar, kot so zapisali v založbi, delo preveva svojevrsten optimizem.

Avtorica v delu neposredno spregovori o svojem boju z multiplo sklerozo. Posledica te bolezni je osamljenost, ki je nekoč kot mama z otrokom, možem, službo in številnimi prijatelji ni bila vajena. Danes pa jo, kot je dejala, le redko kdo od prijateljev še obišče.

Mož, Robert Pešut - Magnifico, ki ima v njenem življenju eno osrednjih vlog, je v knjigi predstavljen kot stranski lik. Dela ni cenzuriral, ga pa tudi ni povsem pozdravil. Pospremil ga je z besedami: "Te podpiram, ne bi te pa volil," se je pošalila.

Pri pisanju avtobiografije ji je tako kot pri ostalih delih pomagala asistentka. Takšnega načina si pred boleznijo ni niti v sanjah predstavljala, a zdaj je ta postal realnost. Narekovanje literarnega dela je po njenih besedah težko, saj moraš zelo intimne misli najprej izgovoriti in jih deliti s tistim, ki piše, šele nato se zlijejo na papir. V začetku ji je bilo nerodno, zdaj ji je znatno manj.

Prav napredek na tem področju je morda botroval tudi k razkritju avtorstva erotičnega romana Čudoviti klon, ki je izšel leta 2005, je povedala Pešutova, ki že piše "drugi polčas". Do takrat pa poziva s sklepnimi stavki knjige: "Dajte mi, prosim, mir."

Barbara Pešut (1964) je v mladosti nastopala v Akademski folklorni skupini Franceta Marolta, sodelovala pri nastanku skupine Katice in skupaj z Magnificom skupine U'redu, kjer je nastopala kot klaviaturistka in spremljevalna vokalistka.

Pozneje je z glasbo ostala povezana kot učiteljica glasbe in zborovodkinja ter tekstopiska. Med drugim je avtorica evrovizijske skladbe Sester Samo ljubezen in pesmi To so te reči Mance Špik, nagrajene na Slovenski popevki 2013 za najboljše besedilo.

Za film Montevideo, Bog te video je prispevala tri pesmi, ki jih je napisala v španščini. Leta 2009 je objavila pesniško zbirko Prej/potem, leta 2014 Granit žafran. Piše tudi erotične zgodbe, za Večerovo prilogo Bonbon je več let pisala kolumne.