Pri Beletrini Kumerdejeva, Pikalo in nobelovec Modiano

Roman Kronosova žetev po besedah urednice Špele Pavlič odlikuje mojstrska pripovedna tehnika, s katero Kumerdejeva ciklično prepleta mnoštvo različnih zgodb in zapleta tako družbenozgodovinske kot osebne pripovedi.

V ospredju romana so spopadi med katoliki in protestanti v 16. stoletju, za katerimi se po besedah avtorice ne skriva drugačno razumevanje Boga pač pa boj za oblast. Pomembno vlogo je Kumerdejeva dodelila nehomogenemu ljudstvu, ki si je edino v tem, da se deklarira za žrtev oblastnikov. Teh je veliko, od cerkvene oblasti, fevdalnih gospodov, nadvojvode Ferdinanda II. Habsburškega in oblasti v Rimu.

Roman je zelo kompleksen. V njem avtorica spregovori o vlogi žensk, o čarovniških procesih, o Judih na slovenskih tleh, v njem pa bodo bralci našli tudi reference na filozofijo in umetnost. V naslovu knjige je omenjen grški bog Kronos, ki je bog žetve, a tudi časa.

Pikalo se 20 let po pesniški zbirki Bile, ki je bila prva knjiga slovenskega avtorja v zbirki Beletrina, vrača z novim pesniškim projektom - Rekla si, da hočeš. Ta poleg zbirke 20 pesmi, ki jo krasijo podobe akademskega slikarja Bogoslava Kalaša, prinaša še zgoščenko Luč in glas, na kateri je zbranih 17 skladb.

Kot je povedala urednica Miljana Cunta, zbirka deluje zelo celostno na vseh ravneh. Vse pesmi so štirivrstičnice, koherentna pa je tudi tema - vračanje, ki ga poosebljata mitološka lika Kralj Matjaž in Odisej. Pesnik sodobnega bralca nagovarja prek starodavnih mitov, obenem pa se v pesmih odraža tudi avtorjeva pozornost, ki je prek humorja in samoironije usmerjena nase, prek nežnosti pa tudi na druge.

Pikalo je povedal, da je naslov zbirke potrdil nedavno preminuli Aleš Debeljak. V njem se je poigraval z zadnjim stavkom dela Jamesa Joycea Ulikses.

Junakinja Modianovega romana je Dora Bruder, 15-letna deklica, ki je v času okupacije Francije med drugo svetovno vojno ušla iz samostanskega penzionata. Na njeno ime je Modiano naletel leta 1988 med listanjem pariškega časnika iz leta 1941. V njem je bil njen podroben opis, s katerim sta njena starša upala, da jo najdeta. Ker sta bila Juda, sta deklico skrila v samostan, da bi jo zaščitila pred nacisti, a sta prav s poizvedbo v časniku storila usodno napako, je povedala Pavličeva.

Urednik Mitja Čander je dodal, da roman v prevodu Jaroslava Skrušnyja odpira problematiko hitrega pozabljanja in brisanja kolektivnega spomina.

Založba letos praznuje 20-letnico. Doslej je v redni zbirki Beletrina izšlo več kot 400 knjig, v ostalih pa so jih našteli več kot 1000. Enak jubilej slavi tudi festival poezije in vina. Čander je spomnil še na druge projekte založbe, kot so portal Biblos, platforma za poezijo Versopolis ter Airbeletrina.

Ob 20-letnici na založbi pripravljajo 20 dogodkov z Beletrininimi avtorji, ki se bodo sklenili s koncertom v študentskem kampusu, ki bo postavljen pred pivovarno Union. Na njem bodo nastopili Rundek Cargo trio, Katja Šulc, Autodafe, Pikalova zasedba Lu Čing Las, Severa Gjurin, Narat in Janez Škof.