Intervju 15.5.2016 10:30

Andrej Žust za STA: Biti član vrhunskega orkestra je želja marsikaterega mladega glasbenika

pripravila Ksenija Brišar

Ljubljana, 15. maja - Hornist Andrej Žust je eden redkih slovenskih glasbenikov, ki je našel mesto pri enem najuglednejših orkestrov na svetu. Z uspešno opravljeno avdicijo pri Berlinskih filharmonikih, s katerim so sodelovala najvidnejša imena klasične glasbe, so se mu izpolnile sanje. Delo mu je v užitek, je za STA povedal po petih letih skupnega muziciranja.

BiH, Sarajevo. Filharmoniki, orkester. Foto: Xinhua/STA Arhiv Xinhua/STA

BiH, Sarajevo.
Filharmoniki, orkester.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Žust, doma iz Logatca, je avdicijo za sprejem med Berlinske filharmonike opravil leta 2011, kmalu za njim je na preizkusnem nastopu pri Dunajskih filharmonikih, še enem velikem svetovnem orkestru, prepričal kontrabasist Iztok Hrastnik. Letos pa je članica Dunajske filharmonije postala violinistka Petra Kovačič.

"Mislim, da so želja ali sanje marsikaterega mladega glasbenika biti član orkestra Berlinske filharmonije. To so bile tudi moje sanje, tako da včasih še vedno skoraj ne morem verjeti, da mi je uspelo. Delo v orkestru mi je resnično v užitek, ne samo meni, ampak tudi mojim kolegom, zato je v orkestru res prijetno vzdušje. S kolegi ne igramo samo v orkestru, temveč sodelujemo v različnih komornih sestavih, izvajamo koncerte, predstave za otroke, itd.," je Žust povedal za STA.

Na avdicijo za prosto delovno mesto v elitnem orkestru, ki so ga v preteklosti vodili legendarni dirigenti, od Hansa von Bülowa, Wilhelma Furtwänglerja, Sergiuja Celibidacheja do Herberta von Karajana in Claudia Abbada, je bil povabljen, pred tem je bil dve leti Karajanov štipendist pri orkestru. Tudi na avdicijo za Karajanovo akademijo je potreboval povabilo, dobil ga je na priporočilo zdajšnjega kolega, hornista Stefana Dohra.

Za delovno mesto v orkestru je bilo nekoliko drugače. Najprej se je moral, kot vsak kandidat, ki je hotel na avdicijo, prijaviti na razpis, nato je sekcija rogov pregledala prijave in odločila, koga bodo povabili. Od okoli 100 prijavljenih je bilo na dvostopenjski preizkus nazadnje povabljenih okoli 30 glasbenikov, od teh jih je v glavno avdicijo napredovalo 13.

"Na avdiciji posluša in ocenjuje celoten orkester in za uspešno opravljeno avdicijo mora kandidat dobiti vsaj 51 odstotkov glasov orkestrašev. Na koncu zmaga tisti, ki je najbolje pokazal tehnično pripravljenost, odlično intonacijo in interpretacijo in s tem prepričal člane orkestra, da ga sprejmejo medse. In pred dobrimi petimi leti sem bil ta srečnež jaz," se je za STA spomnil Žust.

Uspešno opravljena avdicija pa, kot pravi, še zdaleč ni porok za službo za nedoločen čas, saj vsakega glasbenika najprej čaka dvoletna preizkusna doba. Po tem obdobju se člani orkestra zopet sestanejo in glasujejo, ali kandidat ustreza vsem merilom in je primeren za sprejem. Kandidat mora zbrati več kot dve tretjini vseh glasov. Žustu toliko časa ni bilo treba čakati, ker ga je orkester potrdil po osmih mesecih preizkusne dobe, s tem pa je dobil mesto za nedoločen čas.

Berlinski filharmoniki so edini orkester na svetu, ki sam izbira svojega šefa dirigenta, ne ministrstvo, direktor, župan ali kdo drug. Pozitivna stran tega po Žustovih oceni je, da izbere dirigenta, ki se mu zdi najbolj primeren, ga spoštuje in nenazadnje z njim rad igra. Poleg izbire dirigenta pa je orkester, oziroma njegovi predstavniki, aktivno vključen tudi pri izbiri in oblikovanju nove sezone, pri izbiri dirigentov in solistov ter načrtovanju gostovanj.

Sezone, kot je pojasnil, oblikujejo za okoli tri leta vnaprej, kasnejše spremembe so malenkostne. Turneje načrtujejo za okrog pet let vnaprej. Redne mesečne dohodke jim izplačuje mesto Berlin, z denarjem, ki ga zaslužijo s turnejami in sponzorskimi sredstvi, pa pokrijejo ostale dogodke, kot so komorni koncerti, orkestrska akademija, projekti za otroke, posebni koncerti itd.

Lani so orkestraši izbirali novega šefa dirigenta, ki bo nasledil odhajajočega Simona Rattla. Po neuspelem prvem poskusu so se odločili za ruskega maestra Kirilla Petrenka, ki bo v Berlin s sezono 2019/20 prišel iz Bavarske državne opere v Münchnu.

Izbiranje novega umetniškega vodje po Žustovih besedah ni najlažja naloga, saj mora orkester izbrati ne le odličnega dirigenta in glasbenika, temveč poskrbeti, da bo poleg dirigiranja in muziciranja sposoben voditi celotno inštitucijo.

"To pomeni, da bo moral imeti smisel za načrtovanje novih sezon, kar vključuje tudi izbiro solistov in dirigentov, načrtovanje turnej, voditi novinarske konference, dajati intervjuje, zbirati sponzorska sredstva, itd. In po teh merilih se nam je zdel Petrenko najbolj primeren. Seveda to ne pomeni, da mora vse postoriti sam. V veliko pomoč oziroma velik del nalog opravijo biro orkestra Berlinske filharmonije, predstavniki orkestra in intendant," je pojasnil Žust.