Udeleženci Pen srečanja na odprtju razstave o jubileju slovenskega združenja
Ljubljana, 13. maja - Udeleženci 48. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu so med današnjim obiskom Ljubljane prisostvovali odprtju razstave o 90-letnici Slovenskega centra Pen v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem poudaril, da je v temeljni listini mednarodnega Pena zajeto vse tisto, kar smo skoraj pozabili.
Temeljna listina govori o svobodi izražanja, svobodi prevajanja, o tem, da smo proti nestrpnosti, diskriminaciji in za sodelovanje, je dejal Janković. Ta se mu zdi danes še bolj živa, Ljubljana pa je lahko zgled ne samo Sloveniji, ampak vsem mestom po Evropi.
Je zelena prestolnica Evrope, Unescovo mesto literature, ima stanovanje za preganjane pisatelje, Janković je prepričan, da bo s kandidaturo uspela tudi kot Evropska prestolnica kulture. Poleg tega je, kot je dejal, edina občina v Sloveniji, katere mestni svetniki so soglašali z nastanitvijo migrantov. Temeljna listina mednarodnega Pen je tako po županovem prepričanju osnova ne samo kulturnikom, temveč vsem ljudem.
Direktorica NUK Martina Rozman Salobir je pisatelje nagovorila z "bojevniki in bojevnice peresa in besede". Znak slovenske sekcije Pen, v katerem je upodobljeno pero, ki je zlomilo meč, po njenem mnenju simbolno sporoča, da je dobra in poštena beseda močnejša od orožja ali bi vsaj morala biti, za ta cilj pa si je treba prizadevati z vsemi močmi.
"Tako razumemo poslanstvo organizacije, ki se zavzema za svobodo misli in izražanja, za mirno sožitje med narodi, spoštovanje kultur sveta, odpiranje prostora dialoga in za podporo diskriminiranim in preganjanim," je poudarila Rozman Salobirjeva.
Avtorja Urša Kocjan in Samo Kristan sta si razstavo pred kavarno NUK zamislila kronološko kot kratek sprehod skozi zgodovino slovenskega združenja. Na njej so med drugim navedeni vsi dozdajšnji predsedniki, od prvega Otona Zupančiča do trenutnega Evalda Flisarja, ter pomembnejši dogodki, ki so začrtali njegovo delovanje.
Ustanovitev Slovenskega centra Pen je bila pri Mednarodnem Pen uradno potrjena novembra 1926. To je bilo pet let po prvem tovrstnem združenju, ki je nastalo v Londonu, vodil ga je John Galsworthy. Da je bilo slovensko združenje ustanovljeno med prvimi na svetu, gre zahvala takratnim svetovljanom Župančiču, Izidorju Cankarju, Francetu Steletu in Janku Lavrinu, ki so bili med pobudniki.
Omenjeni so, kot je za STA povedal eden ob bivših predsednikov slovenskega Pena Tone Peršak, poznali tuje pisatelje in so sledili dogodkom v svetu. Drugi razlog pa je bil po njegovih besedah ta, da so se kmalu po ustanovitvi takratne kraljevine začeli kazati prvi pritiski: po prvih volitvah so bile prepovedane določene stranke, svobodomiselnost ni bila zaželena. Na nek način se zato Peršaku zdi logično, da se je v teh razmerah ustanovila tudi slovenska sekcija.
Slovenski Pen se je s svojimi pobudami aktivno vključeval v domače in mednarodno okolje, med drugim je obsodil nacizem in fašizem, ustanovil odbor pisateljev za mir s sedežem v Ljubljani ter obveščal svetovno javnost o osamosvajanju Slovenije. Mednarodna pisateljska srečanja je začel organizirati leta 1968, sprva v Piranu, od leta 1977 dalje na Bledu.