Peršak s prepričljivo podporo postal novi minister za kulturo

Peršak se je poslancem zahvalil za zaupanje in ob tem poudaril, da mu le-to pomeni tako breme kot zavezo, da se dela na ministrstvu lotijo "z vso energijo, vsemi že predstavljenimi in tudi v koalicijski pogodbi zapisanimi nalogami". Za dobrobit kulture si želi plodnega sodelovanja tako s tistimi, ki so mu danes dali glas, kot tistimi, ki so bili kritični.

V izjavi novinarjem po izvolitvi je povedal, da se bodo na ministrstvu z vsemi sodelavci najprej temeljito pogovorili in naredili skupni akcijski načrt, da bodo lahko začeli uresničevati zaveze, ki jih je dal na zaslišanju na odboru in na seji DZ. Zavezal se je, da bodo s prenovo kulturnega modela, ki je navedena tudi v koalicijskem sporazumu, predvsem pa jo zahteva stanje v kulturi, začeli takoj. Prepričan je tudi, da je mogoče do konca mandata veliko narediti.

V načrtu so strategije za posamezna področja, prva bo na področju medijev, napoveduje Peršak. Ob tem pa je po njegovih besedah še nekaj nujnih nalog na zakonodajnem področju.

Ob zamenjavi njegove predhodnice Julijane Bizjak Mlakar je bilo veliko govora o lobijih v povezavi s primerom Idrije. Po Peršakovih besedah je treba najprej vedeti, kdo so ti lobiji, če so to določene interesne skupine, pa jih je moč tudi poslušati. "A pri tem ne pozabiš, da je tvoja naloga nekaj drugega kot ustreči eni interesni skupini ali lobiju. Pač pa je treba ves čas razmišljati v celoti," je poudaril in ob tem izpostavil, da je njegova ambicija prenova sistema.

Ta prenova bo po njegovem mnenju verjetno vedno naletela tudi na slabo voljo. "V kulturi obstajajo interesne skupine, kar je legitimno. Nekaterim interesnim skupinam gre danes bolje, nekaterim slabše," je pojasnil minister.

Na funkcijo ministra Peršak prihaja z mesta državnega sekretarja, ki ga je opravljal pod vodstvom ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ki je konec aprila odstopila. Predlagal ga je Cerar na predlog stranke DeSUS. Cerar je bil zadovoljen, da je Peršak v DZ prejel prepričljivo podporo.

Od njega pričakuje, da bo s predstavniki na vseh področjih kulture vzpostavil enakopraven odnos in da jim bo znal tudi prisluhniti, tako da se bo njihov glas slišal in da bo vlada lahko sprejemala prave odločitve. Verjame tudi, da bo minister vse te naloge začel opravljati takoj in da bo pri tem zelo odločen.

V večini poslanskih skupin so na seji DZ Peršaka prepoznali kot primernega kandidata z bogatimi izkušnjami v kulturi in politiki. Poslanci pričakujejo, da bo uresničil ali vsaj začel izvajati zaveze iz koalicijske pogodbe.

Do konca mandata namerava Peršak poskrbeti predvsem za nujne naloge, kot so priprava nekaterih strategij, premiki na področju varovanja kulturne dediščine, regulacija javnega sektorja v smislu javne službe in samozaposleni. Na zakonodajnem področju pa bi bilo treba pripraviti t.i. zakon o kulturnem evru, krovni zakon v kulturi, medijski zakon in zakon o RTV.

V poslanski skupini DeSUS, ki je Peršaka predlagala za ministra za kulturo, so po besedah Franca Jurše prepričani, da ima kandidat vse potrebne kompetence za opravljanje ministrske funkcije, saj se s področjem ukvarja vse od študentskih let do danes. Med drugim je vodil Slovenski center Pen, Društvo slovenskih pisateljev, bil župan Trzina in soavtor pisateljske ustave.

V poslanski skupini SMC si po besedah Simone Kustec Lipicer želijo, da bi rezultati Peršakovega dela pokazali na prenovljeno in osveženo kulturno politiko. Poslanka SD Marija Bačičpa je spomnila, da v odzivih na njegovo kandidaturo z razliko od predhodnikov ni bil deležen ostrih besed strokovne in zainteresirane javnosti. Večina med njimi je poudarila njegovo odprtost za dialog.

Peršakova predhodnica, sedaj poslanka Julijana Bizjak Mlakar, je ministrsko funkcijo morala zapustiti v precej ostrih odnosih s predsednikom vlade. Cerar je zagotovil, da zamenjave drugih ministrov ne bo oz. rekonstrukcija vlade zdaj ni potrebna. Bizjak Mlakarjevo je bilo treba po njegovih besedah zamenjati zaradi že znanih razlogov. Med njimi je bilo tudi kljubovanje sklepom vlade.

To, da je bil Peršak v času ministrovanja Bizjak Mlakarjeve njen državni sekretar, so v nekaterih poslanskih skupinah prepoznali kot prednost, saj je seznanjen z delom ministrstva. Prav to pa je bila glavna težava, ki so jo ob njegovem imenovanju prepoznali v SDS, v kateri Peršakovi kandidaturi niso bili naklonjeni.

Poslanka Anja Bah Žibert je povedala, da se ji menjava na položaju ministra za kulturo zdi ena najbolj problematičnih in nerazumnih za časa Cerarjeve vlade, saj je bila Julijana Bizjak Mlakar prva ministrica, "ki je morala oditi, ker je ravnala zakonito" v primeru problematike rudnika v Idriji. Vprašljivo se ji je zdelo, da na njeno mesto stopa prav Peršak, njena nekdanja desna roka.

Peršak se po njenih besedah na odboru za kulturo ni opredelil glede Cerarjevega ravnanja in ni odgovoril na vprašanje, ali je ministrica ravnala prav, ker ni popustila pritiskom premiera in je sledila ekspertizi Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Inštituta za pravo EU.

Pod vprašaj je Bah Žibertova postavila tudi Peršakovo strpnost in nekonfliktnost, saj je po njenih besedah v primeru izključevanja Janeza Janše iz organizacije Slovenskega centra Pen deloval ravno nasprotno. Glede izključitve Janše iz Pena je poslanec DeSUS Primož Hainz dejal, da se je imel Janša na odločitev vodstva Pen možnost pritožiti, a se ni.

Peršak je posle na ministrstvu za kulturo že prevzel od začasno imenovanega ministra Gorazda Žmavca, sicer ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem je postal 14. minister na čelu kulturnega resorja v 25 letih samostojne države. Žmavc je ob primopredaji poudaril, da ministrstvo predaja v dobre roke in dodal, da je bil zelo zadovoljen s sodelovanjem zaposlenih na ministrstvu.