Steletova nagrada za življenjsko delo Stanetu Berniku

Bernik je bil med ustanovitelji Slovenskega konservatorskega društva in njegov prvi predsednik. S sodelovanjem z nekdanjimi regionalnimi ali medobčinskimi zavodi je postavil temelje več področjem dosedanjega strokovnega dela varstva kulturne dediščine.

Kot zunanji sodelavec in promotor dediščine je s svojim raziskovalnim delom pomembno vplival na njeno zaščito in ohranjanje. Po Francetu Steletu in Nacetu Šumiju se je prvi lotil nadrobnega vrednotenja naselbinske krajine in mestnih jeder. Njegove sinteze in načini valorizacije v nekoliko posodobljeni obliki ostajajo temeljna podlaga za vrednotenje naselbinske dediščine še danes.

Poleg tega se je več kot štiri desetletja posvečal arhitekturi 20. stoletja. Že leta 1969 je sestavil načela dokumentiranja sodobne arhitekture. Tekoče je spremljal ustvarjanje Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Miloša Bonče, Stanka Kristla, Savina Severja in drugih arhitektov ljubljanske šole za arhitekturo. Te in druge ustvarjalce je ovrednotil z razstavami, članki v strokovnih in drugih glasilih in s prvimi sodobnimi monografijami posameznih arhitektov.

Njegova zasluga je tudi celostna ohranitev Plečnikove hiše in ustanovitev tedanjega Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki je pozneje prerasel v Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Na področju premične dediščine pa je njegova zasluga ohranitev likovne zbirke Ljubljanske banke, ki jo je dolga leta dopolnjeval kot svetovalec bančne uprave.

Poleg tega je slovensko arhitekturo in urbanizem promoviral in uveljavil v nekdanji Jugoslaviji, ko ju je uvrščal ob velika imena in izjemne stvaritve v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, kjer je bil tudi pedagog, piše v utemeljitvi nagrade.

Konservatorka etnologinja Andrejka Ščukovt je Steletovo priznanje prejela za vodenje posegov na Nježni hiši v Jevščku na Kobariškem. Kot piše v utemeljitvi, Ščukovtova že tri desetletja z osebnim zgledom osvešča ljudi. Z uspešno izpeljanimi projekti, kakršen je oživitev Nježine hiše, ter delom in zgledom na terenu omogoča ohranjanje stavb, načinov življenja podeželja z vsemi žlahtnimi elementi nesnovne dediščine ter prenos znanj, s čimer potrjuje kakovost umirjenega bivanja v ohranjenem kulturnem prostoru.

Konservatorka arhitektka Irena Vesel je priznanje prejela za koordinacijo konservatorskih posegov, prenovo in predstavitev Plečnikove hiše v Trnovem. Priznanje ji je društvo podelilo za eno najbolj celovitih in kompleksnih prenov zadnjega desetletja, ki je potrdila raznoliko in evropsko primerljivo teoretično ter praktično znanje restavratorstva in konservatorstva domačih strokovnjakov, piše v utemeljitvi.

Alenka Zupan, Vlasta Čobal Sedmak, Andrej Magdič in Gorazd Gerlič pa so priznanje prejeli za vodenje celovite prenove nekdanje minoritske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Mariboru. Kot piše v utemeljitvi, je prenova nekdanje minoritske cerkve pomemben gradnik revitalizacije mesta in vzorec za posege ter načine dela pri primerljivih spomenikih v širšem prostoru Slovenije in Evrope.

Pred podelitvijo Steletove nagrade in priznanj so v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.

Slovensko konservatorsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1971, Steletovo nagrado in priznanja podeljuje več kot 20 let. Odličja se imenujejo po nestorju na področju varstva kulturne dediščine na Slovenskem Francetu Steletu.