Svet 24.5.2016 6:00

Bob Dylan pri 75. letih melanholično razpoložen

New York, 24. maja - Bob Dylan je melanholično razpoložen, če gre sklepati po naslovu prvega singla s 37. studijskega albuma Fallen Angels, ki je pravkar izšel. Pri 75. letih, ki jih praznuje danes, z nezmanjšanim tempom nadaljuje s koncerti in snemanji ter s slovesom najbolj vplivnega kantavtorja 20. stoletja, ki še vedno raste, pušča dylanologom še veliko dela.

Kitajska, Peking.
Ameriški pevec in kantavtor Bob Dylan.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

V Minnesoti rojeni Bob Dylan s pravim imenom Robert Allen Zimmerman trenutno "počiva". Po japonskem delu Nikoli končane turneje (Never Ending Tour), na kateri je od leta 1988, si je ob rojstnem dnevu privoščil odmor. V začetku junija pa bo koncertno pot nadaljeval po Severni Ameriki. Na 30 nastopih do konca julija bo predstavljal tudi Fallen Angels, drugo ploščo, na kateri je priredil skladbe, ki jih je nekoč izvajal Frank Sinatra.

"Kar je Einstein v fiziki, je Bob Dylan v popularni kulturi," je pred leti zapisala ameriška revija Newsweek. Je eden največjih, če ne največji tekstopisec 20. in 21. stoletja ter veliki poet, priznavajo njegovi poznavalci. Kot najpomembnejši pop pesnik se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že 20 let omenja v vrsti za Nobelovo nagrado za literaturo.

V svoji 55-letni karieri je z glasom, kitaro, klavirjem in ustno harmoniko raziskoval ameriško glasbeno tradicijo, od folka, bluesa, countryja do gospela, tudi rock and rolla in rockabillyja pa vse do irske folk glasbe in jazza.

Prodal je več kot 100 milijonov nosilcev zvoka, revija Rolling Stone je več njegovih skladb uvrstila na seznam 500 najboljših pesmi vseh časov. Med njimi je za sam vrh določila pesem Like a Rolling Stone, ki je navdihnila številne znane izvajalce, kot so John Mellencamp, David Bowie, Bruce Springsteen ali skupini Rolling Stones in Green Day, verjetno eno najbolj znanih priredb pa je prispeval preminuli Jimi Hendrix.

Kako širok je njegov vpliv v popularni glasbi, je leta 1992 ob 30-letnici njegove kariere pokazal tudi koncert v newyorškem Madison Square Gardnu, kjer so se mu s priredbami poklonili od Eddieja Veddra, Tracy Chapman in Sinead O'Connor, od Louja Reeda, Erica Claptona in Neila Younga do Willieja Nelsona in Johnnyja Winterja.

Po mnenju številnih kritikov je Dylan s svojim ne ravno briljantnim vokalom redefiniral pevčevo vlogo v popularni glasbi: odprl je vrata glasbenikom, ki sicer nikoli ne bi stopili na oder, ter pozornost preusmeril na sporočilnost in imaginativno moč podob svoje uglasbene poezije. V besedila je vpletel številne izraze ameriškega slenga na ozadju izpovednih, ljubezenskih, protestnih, družbeno-kritičnih in religioznih tematik.

V svojih pesmih združuje ideje, občutja in poezijo, je prepričan zgodovinar Sean Wilentz, avtor knjige Bob Dylan in Amerika. "In njegovo delo, tako takrat kot zdaj, navdihuje, ugaja, zabava in združuje ljudi po vsem svetu," pravi profesor s Princetona. Wilentz je sicer prepričan, da Bob Dylan nikoli v nobenem pogledu ni želel biti vodilna osebnost, ker je "umetnik in nima političnega temperamenta".

V Ljubljani je nastopil večkrat, nazadnje junija lani.