Na filmskem festivalu v Cannesu drevi tudi Štigličeva Dolina miru

Brata Dardenne sta tokrat v tekmi za zlato palmo za najboljši film festivala tretjič, Mendoza pa se na festival vrača že četrtič, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Njegov film z naslovom Ma'Rosa pripoveduje o materi štirih otrok, ki z možem vodi trgovino v revnem predelu Manile. Da bi se pretolkla skozi življenje, se ukvarjata tudi s preprodajo manjših količin droge.

Brata Dardenne se letos predstavljata s filmom z angleškim naslovom The Unknown Girl. V njem je Adele Haenel upodobila mlado zdravnico, ki si prizadeva odkriti identiteto mlade ženske, ki je umrla v bližini njene ordinacije.

Devetdesetminutno restavrirano verzijo slovenskega kultnega filma Dolina miru, ki je v Cannesu za zlato palmo tekmoval leta 1957, bodo predvajali v dvorani Bunuel. Projekcije se bosta udeležila tudi v filmu glavna otroška igralca Tugo Štiglic in Eveline Wohlfeiler, ki se od snemanja nista več srečala.

Zgodba Štigličevega filma govori o dveh vojnih sirotah, ki sta med bombardiranjem mesta izgubila starše - desetletnem Marku (Tugo Štiglic) in nekaj let mlajši nemški deklici Lotti (Evelyne Wohlfeiler). Otroka iz sirotišnice v okupiranem mestu zbežita v gozd, da bi našla dolino miru, o kateri je Lotti pripovedovala babica. Marko je prepričan, da gre za dolino, v kateri je imel njegov stric hišo in mlin.

Preden uspeta zbežati, obveščevalna služba Marku izroči pomembno sporočilo o nemški ofenzivi, ki naj bi ga prenesel partizanom. Med svojo pustolovščino v gozdu otroka naletita na ameriškega narednika Jima, ki se je rešil iz sestreljenega letala. Skupaj najdejo stričevo hišo in dolino miru, a tam jih prestrežejo Nemci in ubijejo ameriškega vojaka, medtem ko Lotti in Marko sama odtavata v gozd, da bi našla pravo dolino miru - svet brez sovraštva in vojn.

Prva klapa filma, za katerega je scenarij napisal tedaj mladi slovenski pisatelj Ivan Ribič, je padla 21. aprila 1956.

Štiglic je bil leta 1957 nominiran za zlato palmo za režijo, glavni igralec John Kitzmiller pa je kot prvi temnopolti igralec na tem festivalu prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Vendar pa Dolina miru ni bila prvi Štigličev film v Cannesu. Režiser je bil tja povabljen že s filmom Na svoji zemlji, pozneje pa še z Devetim krogom, sicer hrvaško produkcijo.

Dolina miru je prvi slovenski film, ki je uvrščen v uradni festivalski program Cannes Classics, v katerem ga bodo prikazali ob klasikah svetovnega slovesa.

V prvi polovici festivala je bila sicer po pisanju novinarke Dela Jožice Grgič med najbolj izstopajočimi filmi socialna drama Jaz, Daniel Blake britanskega veterana Kena Loacha, ki so jo prikazali v tekmovalnem programu. Loach je po scenariju Paula Lavertyja posnel film, ki je gledalce ganil do solz, tako z zgodbo kot prepričljivostjo, je zapisala v torkovi izdaji časnika Delo.

Pozornosti, a tudi zelo deljenih kritik je bil deležen romunsko-bosansko-makedonsko-hrvaški koprodukcijski film Sieranevada romunskega režiserja in scenarista Cristija Puiuja. Zaradi svoje nenavadnosti je bil kritikom všeč film Alaina Guiraudieja z angleškim naslovom Staying Vertical, še piše Grgičeva. Oba so prikazali v glavnem tekmovalnem programu.

Festival se bo s podelitvijo nagrad sklenil 22. maja.