misliV Plečnikovi hiši razstava Plečnik in reka
Ljubljana, 20. maja - V Plečnikovi hiši bodo ob 13. uri odprli razstavo Plečnik in reka: ureditev nabrežij in mostov v Ljubljani. Na njej bodo prek originalnih načrtov, besedil in kratkega filma predstavljene Plečnikove ureditve urbanega prostora ob nabrežjih Gradaščice in Ljubljanice. Z njimi je Plečnik mestu ob Ljubljanici vdahnil sredozemski značaj.
Ljubljana, Plečnikova hiša.
Odprtje prenovljene Plečnikove hiše z novo stalno razstavo Plečnik.
Arhiv STA.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Kot so zapisali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, je Plečnik element vode videl kot ustrezno dopolnitev arhitekture. Postopno urejanje mesta mu je pomenilo umetniško delo v nastajanju.
Ko je leta 1930 skrb za urejanje rečne struge in bregov prevzel novo ustanovljeni deželni gradbeni oddelek, je nepričakovano prejel pomembno naročilo, pri katerem je imel skoraj proste roke. S svojim delom si je namreč pridobil popolno zaupanje direktorja Mestnega gradbenega urada Matka Prelovška in konservatorja Franceta Steleta.
Najprej se je Plečnik lotil urejanja bregov Gradaščice in nadaljeval z gradnjo 17 metrov širokega Trnovskega mostu. Tega si je zamislil kot trg nad vodo, ki ga krasijo breze, zasajene v koritih na mostu.
Glavna naloga pa je bila razširitev starega Frančiškanskega mostu v središču mesta. Plečnik je ohranil obstoječi kamniti most, ki mu je na vsaki strani dodal most za pešce, vse tri pa obdal z enotno ograjo. Tako je s Tromostovjem in visokimi topoli, ki ga dopolnjujejo, ustvaril slavolok na vhodu v stari del mesta.
V istem času je bil zaposlen z obnovo propadlih temeljev Čevljarskega mostu, ki ga je zasnoval kot slikovit trg nad vodo.
Leta 1932 je izdelal načrte za ureditev zgornjega dela Ljubljanice. Reka med Gruberjevim kanalom in Prulskim mostom je bila nekdaj priljubljeno kopališče, zato je tam bregove utrdil s kamnom in posadil vrbe. Potem je uredil Trnovski pristan, kjer se kamnite terase, ki objemajo rečni ovinek, spustijo prav do vode, ob sprehajalni poti pa je zasadil vrbe žalujke.
Kjer je le bilo mogoče, je Plečnik gradil mostove tako, da je povezal srednjeveško mesto pod gradom z urejenimi trgi na levem bregu in odprl poglede proti reki. Ob stavbi Filharmonije je uredil Gledališko stolbo, stopnišče, okrašeno z elegantno svetilko, ki vodi na nabrežje. Takrat je uredil tudi Gerberjevo stopnišče, kjer je že mislil na ureditev pristana in brvi za pešce.
Tik pred drugo svetovno vojno je ob Ljubljanici zasnoval načrte za pokrito tržnico. Ta je bila del obsežnega projekta gradnje novega ljubljanskega magistrata, ki pa ni bil uresničen. Na desnem bregu je zgradil dolgo stebrišče pokrite tržnice. Na sredini je predvidel prostor za neuresničeni Mesarski most, ki bi pomenil vrhunec kompozicije.
Plečnikovo zadnje delo na reki je bila zapornica, s katero se uravnava vodostaj reke. Najprej je ob njej načrtoval pristan in majhno elektrarno, potem pa je načrt leta 1939 povsem spremenil. V okrasju je mogoče prepoznati prvine egipčanske, grške in etruščanske umetnosti.
Razstava bo na ogled do 2. oktobra.