DobraVaga: Na ribjo tržnico po kilo umetnosti

Po uspešnem sredinem odprtju DobreVage, ki so se ga udeležili številni umetniki, je vse videti, kot bi bilo tam od nekdaj. Manjši bar in leseni stoli ter mizice ob oknih, od koder je moč občudovati Ljubljanico ali pa mlado umetnost, ustvarjajo domačnost.

Razstavišče očara s svojo zgodbo. Od osrednjih pultov za prodajo rib, kjer so razstavljeni zini Nez Pez, obiskovalca vabi v zakulisje prostora, kjer so nekoč hranili ribe. Danes te shrambe služijo za umetniški atelje, v katerem tri mesece ustvarja Helena Tahir, in za malo galerijo, ki jo ta mesec zaseda Kapitan Kolačkov. S sten najpogosteje vabijo grafike, risbe, slike, ki so naprodaj na kilo.

Vodja projekta Piera Ravnikar je za STA pojasnila, da je razstavišče zamišljeno tako, da ima javnost uvid v zaodrje umetniške produkcije. To predstavlja odprti atelje, kjer bo mladi umetnik, ki morebiti nima svojega ateljeja, tri mesece lahko deloval brezplačno. Kasneje se bo z deli lahko predstavil v ciklu samostojnih razstav Umetnik na mesec. V dogovoru z avtorjem bodo potem izbrali dela in jih ponudili na prodajni razstavi.

Ime razstavišča DobraVaga se nanaša na izraz, ki ga na tržnici uporabljajo prodajalci, ko stranki v košarico primaknejo malo več od zahtevanega. Po besedah Ravnikarjeve ima ta izraz v sebi pozitivno konotacijo, ki so jo v galeriji vzeli za simboliko pravičnosti do ustvarjalcev, ki s prodajo dela zaslužijo, in pravičnosti do ljubiteljev umetnosti, ki si lahko nakup dela privoščijo. "Želimo, da so na koncu oboji na dobrem," je poudarila.

V središču razstavišča stoji stara vaga s kovinskimi utežmi. Vsaka slika je opremljena z dejansko vrednostjo, ki jo v galeriji označijo skupaj z umetnikom, pod njo pa je simbolično izpisana vrednost, ki ga ima delo na kilogram.

Cene del se gibljejo med desetimi in 600 evri. Med njimi je najti dela že uveljavljenih mladih slovenskih umetnikov, kot so Zoran Pungerčar, Mina Fina, Natan Esku in tandem Beli sladoled, pa tudi dela širši javnosti manj znanih likovnikov, starih med 20 in 30 let. Cene so višje, ko gre za platna, nekatere grafike bolj uveljavljenih ustvarjalcev pa si lahko privoščijo tudi tisti, ki težje sežejo globoko v žep. Grafike Leona Zuodarja iz Belega sladoleda so denimo na voljo za 60 evrov.

Umetniki svoja dela vrednotijo zelo različno, ne glede na ime, je povedala Ravnikarjeva. Umetniku Roneu84, ki ima ogromno produkcijo, je denimo pomembno, da gredo dela med ljudi in jih ponuja po nižjih cenah, Tahirjeva pa je rekla, da za delo velikega formata, ustvarjeno z barvnim svinčnikom, ni cene.

V galerijo, ki je med tednom odprta ob 10. do 23. ure, v soboto pa zvečer uro manj, zahajajo tudi turisti in si jo z zanimanjem ogledujejo. Morebiti pa si namesto klasičnega konfekcijskega spominka omislijo slovensko umetnost.

Veliko prostora v galeriji zasedajo zini. Gre za publikacije, ki se v času retro mode vračajo v različnih oblikah, tudi kot art zini, ki so se pojavljali že v obdobju dade in različnih avantgard. Zini zahtevajo nizke stroške produkcije in se zato med mladimi ustvarjalci vse bolj uveljavljajo tudi kot neke vrste knjige umetnika, je pojasnila vodja programa Zine vitrine Lara Plavčak. V DobriVagi so zini na voljo za približno deset evrov.

Primer DobreVage je tudi dobra praksa oživljanja zapuščenih prostorov v mestu. Prostor pod Plečnikovimi arkadami poleg ribje tržnice je bil, potem ko je tam nehal delovati gostinski lokal, dve leti brez vsebine. Ekipa DobreVage je idejo, ki je bila potrjena preko neformalnega poziva nekaterim javnim kulturnim zavodom, realizirala v mesecu dni.

Razstavišče DobraVaga je nadgradnja programa Kina Šiška, v katerem v sklopu razstav od samega začetka podpirajo mlado ustvarjalnost. Pri snovanju projekta so izhajali iz potreb mladih umetnikov. "Imamo zelo aktualno likovno produkcijo avtorjev mlajše generacije, toda njihova dela ostajajo pri njih doma in se kopičijo," je povedala Ravnikarjeva. Hkrati mladi umetniki svoja dela težko ponujajo v uveljavljenih prodajnih galerijah, saj te dajejo prednost priznanim imenom. V DobriVagi umetnikom izplačajo kar 80 odstotkov zaslužka od prodanega dela.

V Šiški so s skoraj vsemi umetniki, katerih dela so trenutno na ogled v DobriVagi, že sodelovali, vnaprej pa si želijo svojo mrežo širiti. Odprt je javni poziv, na katerega se lahko prijavijo mladi umetniki, ki pa morajo imeti, če želijo svoja dela prodajati v galeriji, urejen status. Ekipa razmišlja o ideji, da bi se enkrat mesečno sestala komisija, ki bo pregledala prispela dela in izbrala tista, ki sodijo v galerijski koncept. "Selekcija vsekakor bo, nek standard bo treba držati," je še povedala Ravnikarjeva.