Začenja se sezona branja pod krošnjami

Glavni motor projekta Knjižnica pod krošnjami je Tina Popovič, vodja inštituta Divja misel. Na današnji novinarski konferenci se je spominjala začetkov danes popularnega branja pod krošnjami. Po 12 letih opaža, da projekt navdihuje in na mnogih lokacijah, ki so se v minulih letih pridružile ljubljanskim, zahvaljujoč tamkajšnjim soorganizatorjem, živi svoje, lokalne zgodbe.

Sezono branja pod krošnjami bodo ob glasbi Dua Aritmija v petek ob 17. uri zagnali v parku Tivoli. Med bolje obiskanimi ljubljanskimi bralnimi otočki sta tista na Ljubljanskem gradu in na Trnovski plaži. Prvo obišče tudi največ tujcev, zato je tam ponudba knjig v tujih jezikih okrepljena, letos, ko je Ljubljana zelena prestolnica Evrope, pa bodo pripravili poseben zabojnik knjig z "zelenimi vsebinami". Umanjkala ne bo nedeljska Bralna glasba v živo.

Trnovska plaža je minula leta vabila s pestrim programom, ki bo letos nekoliko okrnjen, saj organizatorji menijo, da je v Ljubljani tovrstnih dogodkov veliko in velja program širiti na ostala mesta. V Trnovem bodo letos potekala branja z LUD Literatura in dogodki v navezi z Radiom Študent.

Novo lokacijo v Ljubljani bo knjižnica dobila na Petkovškovem nabrežju. Predsednik KUD Petkovškovo nabrežje Damijan Gašperič je povedal, da si želijo na nabrežju pripraviti čim več kulturnih dogodkov. Knjižnica se jim je zdela zanimiva, ker knjige mimoidoče v današnjih hitrih časih prepričajo, da se ustavijo in si ob branju vzamejo čas zase.

Zanimive zgodbe se s knjižnico dogajajo na lokalni ravni. Popovičeva je omenila, da so denimo v Polhovem Gradcu domačini potrebovali par let, da so idejo posvojili. Sedaj na lokaciji knjižnice postavijo stojnici s sladoledom in limonado. Park je po njenih besedah "oživel okoli knjig".

Temu je pritrdil tudi direktor Knjižnice Miklova hiša Ribnica Marko Zupanc. Ribnica je edini kraj, kjer branje pod krošnjami soorganizira knjižnica. Projekt se Zupancu zdi obogatitev za kraj, saj je korak naproti bralcem. Znotraj štirih sten do ljudi težko sežeš, je opomnil. Med zanimivejšimi lokacijami knjižnice sta "knjižnica med vršaci" na Mali planini ali pa knjižnica na Polšniku "v kozolcu z delux razgledom".

Na prostem bo mogoče brati še v Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Kanalu ob Soči, po novem pa še na Bledu, Ptuju, Vrhniki, v Zagorju ob Savi in Topolovem na italijanski strani. Informacije o delovanju knjižnic bodo sporočali lokalni organizatorji.

Kljub vsemu pa Knjižnica pod krošnjami s strani Javne agencije za knjigo RS prejme zgolj 9000 evrov letno, kar je za trenutni obseg projekta malo. Po besedah Popovičeve bi potrebovali višja sredstva, da bi se lahko širili in razvijali idejo dalje. Projekt hvalijo tudi tujci in se sprašujejo, zakaj se v njihovi državi še nihče ni spomnil česa podobnega. Tudi v tej smeri Popovičeva prepoznava možnost za razvoj - da bi Knjižnica pod krošnjami morebiti prestopila meje in se širila po Evropi.