Intervju 7.6.2016 7:00

Uranjek: Slovenija je izgubila zelo veliko moralno kredibilnost

piše Alenka Vesenjak

Ljubljana, 7. junija - Roman Uranjek, član skupine Irwin, se je spominjal, da je bil pred slabimi 25 leti, ko so ustanovili državo v času NSK, ponosen na Slovenijo, danes pa meni, da je država "izgubila zelo veliko moralno kredibilnost". Stanje v kulturi se mu zdi bolj ali manj katastrofalno: "Vsak predsednik vlade se najprej odpove kulturi, od Janeza Drnovška do zdajšnjega Mira Cerarja."

Ljubljana. Umetnik Roman Uranjek, član umetniške skupine IRWIN-Neue Slowenische Kunst. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana.
Umetnik Roman Uranjek, član umetniške skupine IRWIN-Neue Slowenische Kunst.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Uranjek je spregovoril o polju, ki ga najbolje pozna - sodobni umetnosti. Sam danes najbolj pogreša strokovno kompetenco ljudi, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo. "Pogrešam moralno pozicijo, za katero bi nekdo stal. Pomembno je, da nekdo, ki živi v tem času, ta čas tudi reflektira," je poudaril.

Po njegovem mnenju bi k boljšemu stanju pripomoglo, če bi se država zavedala, da je kultura njena promocija: "Pri nas ni denarja za presežek, umetnost pa je vedno presežek!" Slovenija po njegovih besedah že dolgo ni imela kompetentnega kulturnega ministra. Nazadnje sta bila to po njegovem mnenju Majda Širca in Jožef Školč, je povedal pred imenovanjem Toneta Peršaka za ministra za kulturo.

Pred 25 leti, ko so Irwini ustanovili državo v času NSK, je bil Uranjek ponosen na Slovenijo. Pojasnjeval je, kje se država nahaja - dve uri in pol od Benetk, štiri ure od Dunaja. Omenil je tudi, da sta njegov stari oče in Sigmund Freud včasih živela v skupni državi. Danes v tujini govori le še o državi NSK, saj meni, da "je Slovenija izgubila zelo veliko moralno kredibilnost".

Kljub vsemu pa še vedno rad pove, da je doma v državi, iz katere prihaja Slavoj Žižek, "ki je temu prostoru naredil največjo referenco".

Irwini so ob ustanovitvi pred 33 leti izhajali iz ideje, da nikoli nisi prerok v lastni vasi. Obrnili so se navzven, k Zahodni Evropi in ZDA. "Ko nisi glavni na vasi, se veliko bolj trudiš, da vsako stvar dosti bolj artikuliraš. V tem smislu se v vseh teh letih ni kaj dosti spremenilo," je povedal.

Skozi svoja dela so Irwini spregovorili tudi o slovenskemu narodu: "Smo eklektičen narod v smislu, da v zgodovini slovenske umetnosti prepoznavaš vplive italijanske, francoske in nemške umetnosti, mi sami pa nikoli nismo vplivali na razvoj njihove umetnosti. Ponavadi smo torej kopirali."

Prva postavitev skupine je bila kopija razstave ameriške umetnosti z naslovom Back to the USA. Med pogostimi motivi ustvarjanja Irwinov se pojavlja Sejalec Ivana Groharja ali pa skodelica kave v navezavi na Kofetarico Ivane Kobilice. "Skratka, mi ves čas govorimo o identiteti. Ker je majhen narod ponavadi frustriran narod oziroma ga mi tako doživljamo, ima frustracija tudi nekaj zelo dobrega. Vse, kar narediš, mora imeti svoj pomen," je poudaril.

Uranjek verjame, da si je v prihodnje smiselno prizadevati za realni futurizem: "Tisto, kar je sodobno, bo mogoče enkrat klasično, mogoče tudi ne, a vedno je najprej sodobno. Tisto, kar je danes klasika, bo potem kič oziroma nekaj, kar ni vredno omembe. Skratka, brez sodobnosti ne moreš delati klasike."

Roman Uranjek - slikar, od začetkov predan idejam skupine Irwin
Skupina Irwin, v kateri poleg Uranjeka delujejo še Dušan Mandič, Miran Mohar, Andrej Savski in Miran Vogelnik, je aktivna od leta 1983. Danes velja za eno najpomembnejših umetniških skupin v svetovnem merilu. Skupaj s skupino Laibach in z gledališčem Sester Scipion Nasice so Irwini temeljni konstitutivni člen gibanja Neue Slowenische Kunst (NSK), ki se je na začetku 90. let transformiralo v državo v času NSK.