Ozadje nastanka operne hiše v Sydneyju na velikem platnu

Dansko-švedsko-avstralska koprodukcija bo po pisanju francoske tiskovne agencije AFP pripovedovala o tem, kako je danski arhitekt Jorn Utzon s svojimi načrtom za operno hišo v Sydneyju, s katerim je zmagal na mednarodnem arhitekturnem natečaju, razburil konservativen avstralski arhitekturni establišment in koliko bitk je moral izbojevati, da je uspel uresničiti svoje radikalne ideje.

Sondberg, med drugim poznan kot producent filma Dekle z zmajskim tatujem, je Utzona opisal kot velikega danskega arhitekta, zgodbo o tem, kako je gradil opero v Sydneyju, pa kot "navdihujočo in strašljivo obenem".

Utzon je bil leta 1957, ko je prišel v Sydney, že priznan arhitekt, vendar so ga pri uresničevanju njegove ambiciozne arhitekture s prepoznavnimi belimi oblikami, ki povzemajo jadra in za katere je navdih črpal v svojem otroštvu - v ladjedelnici v Aalborgu - ovirali lokalna politika, ljubosumje in omejevanje proračuna.

Nasprotovanja so privedla do tega, da je konec leta 1966 projekt zapustil. Pozneje se nikoli ni vrnil, da bi svoj revolucionarni koncept videl uresničen. Operno hišo v Sydneyju je leta 1973 odprla britanska kraljica Elizabeta II.

Utzon je umrl leta 2008. Leto dni pred njegovo smrtjo je bila sydneyjska opera vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Označena je bila kot "nesporna mojstrovina človeške kreativnosti ne le 20. stoletja, ampak celotne zgodovine".

"Imamo eno od svetovnih čudes in njegovega stvaritelja, ki pa mu ni bilo dovoljeno, da vidi svoje sanje uresničene," besede švedsko-avstralskega producenta Jana Marnella še povzema AFP.