Slovenija 9.6.2016 11:59

Založniki na Bledu za ponovno družbeno uveljavitev knjige

Bled, 9. junija - Slovenski založniki so se danes zbrali na Bledu na 14. kongresu, ki ga je pripravilo Društvo slovenskih založnikov. Kot so prepričani, sta povezovanje in usklajen pristop ključna za rast v panogi, ki se je v zadnjih letih soočala z upadom prodaje in naklade. Ministrstvo za kulturo ob tem obljublja prizadevanja za dvig pomena knjige v družbi.

Bled, Grand hotel Toplice. 14. kongres slovenskih založnikov. Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled, Grand hotel Toplice.
14. kongres slovenskih založnikov.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Ljubljana. Knjige, literatura. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Knjige, literatura.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

V zadnjih letih so se založniki soočali z velikimi izzivi. "Prihodki so nam upadli za več kot 35 odstotkov, zaostrene tržne in gospodarske razmere so narekovale, da smo postali vitkejši, racionalnejši, preudarnejši, ampak take spremembe je treba znati obrniti tudi sebi v prid. Nekateri smo zmogli, znali, nekatere pa morda ta izziv še čaka," je v uvodu v kongres poudarila predsednica Društva slovenskih založnikov Andreja Kavčič.

Tema letošnjega srečanja so zato Izzivi sodobnega založništva. Kavčičeva je prepričana, da morajo biti optimistični, saj so zadnja sporočila glede gospodarske klime rahlo pozitivna. "Mislim, da je čas, da se to prenese tudi v našo panogo," je izpostavila, prepričana, da bodo samo s sodelovanjem in povezovanjem lahko uspešnejši.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je spomnila, da knjiga v Sloveniji zaseda simbolno pomembno mesto in jo radi razumemo kot temeljni segment naše kulture. Kadar govorimo o knjigi, govorimo predvsem o njeni kulturni razsežnosti, literarni dimenziji in izpovedni moči.

"Ni dovolj, da v Sloveniji pišemo in tiskamo odlične knjige, pomembno je, da jih znamo uspešno predstaviti bralcem. Ker se pri nas prodaja v zadnjih letih manjša, se znižujejo tudi naklade. Kakovostni vrh slovenskega založništva pa je vse bolj odvisen od državnih subvencij in tudi knjižničnih odkupov," je opozorila Pečnikova.

Obravnavo te teme na letošnjem kongresu razume kot samostojni prispevek panoge k "spremembi kursa, po katerem slovenski knjižni trg in založništvo plujeta v zadnjih letih, z željo po vrnitvi izgubljenega bralca in ambicijo delati boljše in uspešnejše". Prepričana je, da je priložnosti za slovensko knjigo in razvoj založništva še veliko.

Z usklajenim pristopom si je treba prizadevati za zmanjšanje deleža nebralcev in narediti odločilni korak pri razvoju bralnih navad ter se približati bralni kulturi razvitejših držav. "O pomenu knjige in branja je potrebno vedno znova senzibilizirati javnost s ciljem njune ponovne družbene uveljavitve," je izpostavila Pečnikova.

Prepričana je, da če želimo uresničevati strategijo Evropa 2020, ki temelji na pametni, trajnosti in vključujoči rasti, moramo ustrezno poskrbeti za knjigo in ji omogočati dostojanstveno preživetje in razvoj. Obljubila je, da si bodo na ministrstvu skupaj z založniki po najboljših močeh prizadevali, da vzpostavijo okoliščine za trajno umeščanje in razumevanje pomena knjige v sodobni družbi.

Današnji kongres je namenjen tudi predstavitvi izkušenj in dobrih praks, po katerih se lahko zgledujejo avtorji in založniki. Komunikacijski strokovnjak Aljoša Bagola je tako na primer zbranim pojasnil, da je za oblikovanje uveljavljenih blagovnih znamk ključno ustvarjanje doživetij.