misliPri Hyperionu izšel obsežen izbor pesmi Matjaža Kocbeka
Ljubljana, 14. junija - Pri založbi Hyperion je z naslovom Ura srčne zgodovine izšel obsežen izbor, tudi še neobjavljenih pesmi Matjaža Kocbeka. Delo je posebno, ker sta zanj moči združila Kocbekova prijatelja - Andrej Medved in Denis Poniž. "To je delo ljudi, ki so čutili in živeli skupaj z njim in je nastalo v nekem notranjem dialogu," je za STA povedal Miklavž Komelj.
Po Komeljevih besedah je bil Matjaž Kocbek zelo zanimiv pesnik, ki je izdal številne zbirke. Posebnost knjige Ura srčne zgodovine pa umetnostni zgodovinar in pesnik prepoznava v tem, da je bil "izbor narejen zelo z odnosom". Medved, gonilna sila založbe Hyperion, se je za izid dela odločil kmalu po smrti Matjaža Kocbeka leta 2013. Izbor pesmi za zbirko je zaupal poznavalcu poezije in dramatike Ponižu, ki je tudi avtor uvodne študije.
V njej je Poniž zapisal: "Matjaž Kocbek, morjeplovec po oceanih besed, ki se nikdar ne umirijo, a tudi morjeplovec po resničnih morjih, (...), nas vabi v svoj poetični ris. Kot da bi hotel najti poslednjo besedo, ujet v silnost lastne prisotnosti, v tisti globoki, neponovljivi ritem bivanja, ki ga spremlja skozi vse umetniško ustvarjanje, besedno in v zadnjem obdobju življenja tudi likovno."
Medved je na naslovnici v zapisu Kratko pismo, dolgo slovo opomnil na osebne stike z Matjažem Kocbekom in sklenil, da je bil on za prijatelje "pesnik, močnejši, kot sem večkrat rekel, od očeta..." Za STA je Medved pojasnil, da s tem ni mislil na kvalitativno primerjavo.
"Mislim, da je Matjaž Kocbek ustvaril neko svojo poetiko, rekel bi, da gre za 'more ethics, less aesthetics'. V njegovi poeziji je več moralnega prepričanja, moralnih prelomov z nekim ustaljenim načinom mišljenja, kot pa čiste estetske vrednosti, čeprav je ta poezija tudi dovršena. Poudarek je na njegovi moralni izpovedi. Do vseh stvari, vseh odnosov. Do sveta, književnosti, ljudi," je povedal Medved.
Glede primerjave oče-sin je Komelj menil, da je bila bistvena komponenta poezije Edvarda Kocbeka ekstatičnost, ki jo je Matjaž Kocbek v svoji poeziji razvil še bolj od očeta. Matjaž Kocbek je svojo poezijo gradil iz ekstatičnosti, jo je pa dejansko še siloviteje, sunkoviteje in morda celo bolj avtentično postavil kot nek svoj modus eksistence, je pojasnil.
Spomnil je, da je Matjaž Kocbek v javnost vstopil v času študentskega gibanja. "Ta njegova poezija, ta želja po osvoboditvi se v bistvu povezuje z vsemi dogajanji," je menil Komelj, ki pomembno povezavo prepoznava tudi med poezijo in slikarstvom Matjaža Kocbeka.
S slikarstvom se je umetnik ukvarjal v zadnjem obdobju življenja, a Komelj meni, da so že njegove zgodnje pesmi skorajda opisi kasnejših slik: "Gre za skorajda enotno vizijo, ki ji sledi skozi ves opus, ki je zelo ekstatična, zelo erotična, hkrati pa taka, da transcendira vsaj v nekih legah zemeljskost, v nekaterih pesmih pa se po drugi strani pojavi tudi aspiracija po neki mistični izkušnji."
Medved je v Obalnih galerijah pripravil prvo veliko predstavitev Kocbekovega slikarstva. "Njegovo slikarstvo se mi je zdelo posebnost, nek novum. V smislu, da je divje, rustikalno, da bruha skozenj svoja čustva," je še dodal Medved, ki ga je kot slikarja občudoval zaradi njegovega "divjega kolorizma".