Prešernov nagrajenec Ivo Petrić dopolnil 85 let

Še v času študija kompozicije in dirigiranja na ljubljanski glasbeni akademiji je bil Petrić član Simfoničnega orkestra tedanjega Radia Ljubljana, bil je tudi med pobudniki Kluba komponistov na akademiji, ki so se zoperstavili slovenskemu glasbenemu tradicionalizmu in se začeli ozirati v tujino.

Iz njega je kasneje nastala skupina Pro musica viva, z njo pa Ansambel Slavka Osterca, ki ga je vodil kot dirigent. Z njim je izvedel več prvih izvedb zlasti slovenske komorne glasbe, pa tudi zanj ustvarjenih del tujih skladateljev. Z ansamblom je veliko nastopal na festivalih sodobne glasbe v tujini.

Z organizacijo glasbenega življenja in izvedbami se je ukvarjal kot svobodni umetnik, nato je v letih od 1979 do 1995 umetniško vodil Slovensko filharmonijo. S takratnim direktorjem Borisom Šinigojem je zabeležil doslej najdaljše obdobje v zgodovini ustanove, ki jo je narekovalo eno samo vodstvo. V njegovem času je filharmonija svoje abonmaje preselila v večjo, novozgrajeno dvorano Cankarjevega doma in uvedla dvakratno ponovitev programa. Dolga leta je urejal tudi Edicije Društva slovenskih skladateljev.

Ustvarjalno se Petrić izrazito posveča instrumentalni glasbi. Sprva se je zgledoval pri neoklasicističnih vplivih, nato je z aleatorično tehniko prešel k avantgardi, pozneje pa se je vrnil k tradicionalnejšemu skladanju.

Kot je v utemeljitvi Prešernove nagrade zapisal muzikolog Matjaž Barbo, skladatelja opredeljuje brezkompromisno sledenje lastnim poetskim principom, pa naj bodo še tako v opreki z vodilnimi tokovi okolice in z veljavnimi načeli povprečnega okusa. To izhodišče je na začetku njegovega ustvarjanja v pogojih nenaravnega optimizma prevladujočega socialističnega realizma 50. let sprožalo Petrićev mladostni odpor in ga vodilo v območje ostrega modernizma.

Pozneje je Petrićev nekonformizem po Barbičevi presoji terjal ustvarjalni odklon tudi od vse bolj prevladujočih in vsesplošneje uveljavljajočih se vzorcev modernističnega hlepenja po novem ter mu narekoval ustvarjalno poglobitev glasbenega jezika z doslednim vztrajanjem pri lastnih temeljnih poetoloških principih.

Nad glasbeno podobo Slovenije Petrić ni zadovoljen. Najhujšo težavo vidi v šolstvu, ki daje premalo poudarka resni glasbi, je povedal ob prejemu letošnje nagrade. Majhen narod se po njegovem mnenju drži nad vodo in brani z ustvarjalnostjo, kulturo in umetnostjo, ampak tega se niti ljudje niti družba niti politika ne zavedajo.