Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NEBESA POD POHORJEM - NOV PARTLJIČEV ROMAN O MALEM ČLOVEKU

Tudi v tokratnem Partljičevem romanu ima osrednjo mesto človek in vse, kar je človeškega. Avtor pred bralca razgrne človeka z obrobja Maribora, skorajda naivno poštenega obrtnika, ki ima svoj s. p., prek katerega v industrijski coni izdeluje prevleke za znan avtomobilski koncern. Vse poteka po utečenih tirnicah, dokler finančna kriza ne poseže tudi po tem področju in pride čas za spremembe, konsolidacije in prestrukturiranja. A pronicljiva narava ter preprosta in prostodušna logika človeka s periferije so vendarle tisti atributi, ki pomagajo prelisičiti še tako prebrisane "velike" ribe. Človek, ki ima vero in upanje, in ki nekje na obzorju vselej vidi svojo svetlo zvezdo, se, kot so zapisali pri založbi, slej ko prej izvije iz vsake, na videz še tako brezizhodne situacije in si ustvari svoja nebesa.

Letošnji Prešernov nagrajenec Partljič (1940) je mojster proze, velja pa tudi za edinega sodobnega slovenskega dramatika, ki je večino svojega pisateljskega talenta posvetil komedijam. Med najodmevnejšimi je Moj ata, socialistični kulak, ki velja za najuspešnejšo slovensko komedijo po drugi svetovni vojni. Sicer je objavil več kot 20 del tako za odrasle kot mlade bralce. Bil je tudi dramaturg v mariborski Drami, umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega in ljubljanske Drame, med letoma 2004 in 2009 je bil predsednik festivala Borštnikovo srečanje. Bil je tudi predsednik gibanja Bralna značka.

AMERIŠKI IZUMITELJI IN INOVATORJI - OBŠIRNA MONOGRAFIJA O SLOVENSKIH IZUMITELJIH V AMERIKI

Monografija Edija Gobca prinaša podroben opis več kot 40 izumiteljev in inovatorjev slovenskega rodu, ki živijo v Ameriki in se kot znanstveniki, letalci, astronavti in drugi strokovnjaki podpisujejo pod številne izume in odkritja. Tako je imel pomembno vlogo pri razvoju satelitov za vremenske napovedi John Hrastar, mikrovalovnih pečic Robert Pucel, čistilnih naprav Miloš Krofta, tiskarskih strojev Martin in Ana Hozjan. Slovenci so sodelovali ob začetku množične proizvodnje letal - Maks Stupar, ob lunarnem vozilu - Albert Volk, pri boeingu 747 pa Joseph Sutter. Avtomobil prihodnosti je izum Johna Bucika, prvi žepni računalnik Franceta Rodeta. V obsežni knjigi so prikazane številne življenjske zgodbe, ki pričajo o tem, kako je slovenska inovativnost prispevala k splošnemu človeškemu napredku.

Edi Gobec, rojen leta 1926 v Celju, je leta 1962 v ZDA doktoriral iz sociologije in antropologije. Zaposlil se je kot višji znanstveni raziskovalec mladostniškega nasilja in pozneje postal vodja raziskovanj na ustanovi za slepe v Clevelandu. S svojimi razpravami je sodeloval v številnih ameriških in mednarodnih znanstvenih revijah, je tudi avtor 16 knjig. Za svoje delo je prejel več priznanj, je član newyorške akademije znanosti. Leta 1970 so ga vpisali v Register znamenitih Američanov.

DELFINJA VZGOJA - PRIROČNIK Z INOVATIVNIM PRISTOPOM K VZGOJI OTROK

Knjižna uspešnica Delfinja vzgoja na podlagi najnovejših raziskav v nevroznanosti in znanosti o vedenju razkriva, kako preveč nasilni in z nadzorom obsedeni "tigrovski starši" ter permisivni "starši meduze" zavirajo notranjo motivacijo otrok. Ameriška avtorica Shimi Kang, na Harvardu izšolana psihiatrinja za otroke in odrasle ter strokovnjakinja za človeško motivacijo, predlaga daljnosežen nov model vzgoje: inteligentnega, igrivega, izjemno družabnega delfina. Delfinji starši se osredotočajo na ohranjanje ravnovesja v otrokovem življenju ter ga nežno, a z avtoriteto vodijo k trajnemu zdravju, sreči in uspehu. Za prevod dela sta poskrbela Slavica Jesenovec Petrović in Borut Petrović Jesenovec.

STE KJE VIDELI SLONA? - SLIKANICA Z ZGODBO O IGRI MED DEČKOM IN SLONOM

Ste kje videli slona? je igriva slikanica Davida Barrowa, prejemnika nagrade Sebastian Walker za najobetavnejšega ilustratorja leta 2015 in letos nominiranega za ugledno nagrado waterstones za mladinsko literaturo. Zgodba slikanice se vrsti okrog dečka in slona, ki se skrivata. Slon mu zatrdi, da se dobro skriva, kar se pri njuni igri izkaže za resnično. Besedilo slikanice sta poslovenila Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik.