Na Koroškem poklon odvetnici in pisateljici Ljubi Prenner

"Ljudje so jo poznali kot nenavadno osebo v moški obleki, močnejše postave in moškega videza. Z razstavo, spominsko sobo Ljube Prenner, ki smo jo zasnovali ob 100-letnici njenega rojstva v gostilni Bučinek v Vodrižu pri Slovenj Gradcu, smo skušali povedati tudi to, da je bila najprej ženska, ki si je postopno nadela moško podobo. Zaradi svoje drugačnosti je doživljala ponižanja, bojevala notranje boje in življenjske preizkušnje ji niso prizanašale. Ni pa izgubila zaupanja v sebe in v človeka," je so besede direktorice Koroškega pokrajinskega muzeja Brigite Rajšter povzeli v muzeju.

Brigita Rajšter tudi pripravlja spominski večer, ki bo v torek zvečer v knjižnici na Prevaljah. V četrtek pa muzej skupaj z Občino Prevalje pripravlja še slovesnost v tamkajšnjem spominskem parku. Kipom znanih osebnosti bodo dodali doprsni kip Ljube Prenner, delo akademske kiparke Nace Rojnik, ki ga je izdelala delavnica Romana Kamška iz Komende. Hkrati bo ta dan na poštah v Slovenj Gradcu in na Prevaljah na voljo priložnostni poštni žig, izide tudi priložnostni filatelistični sklop.

Najprej pa se bodo Ljubi Prenner poklonili danes v gostilni Bučinek v Vodrižu, kjer je ta živela zadnjih 17 let svojega življenja in kjer so pred desetimi leti uredili spominsko sobo. Poimenovali so jo Stričkova soba, tako jo je namreč tamkajšnja družina klicala.

Ljuba Prenner se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah, od leta 1914 pa je z družino živela v Slovenj Gradcu. Po dolgotrajnem šolanju v različnih krajih je v Ljubljani končala študij prava in v jeseni 1941 postala doktor prava. Delovala je kot pisateljica in odvetnica.

Pisala je drame, povesti, črtice in romane o življenju kmečkih ljudi, malomeščanov in študentov. Že leta 1929 je objavila povest Trojica, sledili so povest Pohorska vigred (1931), roman Mejniki ali Kronika malega mesta (1936-1938) in roman Življenje za hrbtom (1936).

Je avtorica kriminalnega romana Neznani storilec (1939) in dramskega dela Veliki mož, ki so ga leta 1943 uprizorili v Narodnem gledališču v Ljubljani. Zaradi nespoštovanja kulturnega molka so jo takrat izključili iz Društva slovenskih pisateljev, ponovno je bila vanj sprejeta leta 1976. Med drugim je napisala tudi libreto za Švarovo opero Slovo od mladosti (1954).

Ob 100-letnici njenega rojstva je slovenjgraška Založba Cerdonis izdala tudi njeno do takrat še neobjavljeno avtobiografsko delo Bruc - roman neznanega slovenskega študenta.

Ljuba Prenner je bila aktivna pripadnica OF in je po kapitulaciji Italije leta 1943 reševala Slovence, zaprte v italijanskih zaporih in taboriščih. Sama je bila trikrat zaprta. Leta 1947 so ji zaradi nepokorščine na sodišču odvzeli pravico do opravljanja odvetniškega poklica, leta 1954 je bila ponovno sprejeta v Odvetniško zbornico.