Na Mladih levih o novih političnih mitologijah in umetnosti
Ljubljana, 25. avgusta - Na 19. Mladih levih se bo v petek začela mednarodna konferenca Nove politične mitologije in umetnost. Ta sodi v serijo forumov oziroma konferenc Pripravljeni na spremembo, ki jih v zavodu Bunker organizirajo od leta 2010. Na konferenci bodo razmišljali, kaj so zgodbe, narativi in mitologije prihodnosti ter o vlogi umetnosti pri tem.
Festival Mladi levi že od začetka nudi tudi prostor za dialog, ki se dotika konteksta ustvarjanja, ne zgolj same umetniške produkcije. Tako so v Bunkerju vselej pripravljali okrogle mize in delavnice. Letos prvič so konferenco umestili v sam festival, saj menijo, da se sklada s temami, ki jih letošnji mladolevovski umetniki obravnavajo. V ospredju so zgodbe, festival pa izraža tudi zaskrbljenost pred nepredvidljivostjo, negotovostjo oziroma nezmožnostjo vpogleda v prihodnost.
Programska vodja Alma R. Selimović je na predstavitvi 19. Mladih levov povedala, da dvodnevna konferenca ne bo imela klasičnega formata, v smislu predstavitve nabora znanstvenih prispevkov. Poskušala bo biti platforma za razmislek, fokus pa bo na umetniških prispevkih.
Osebno jo zanima, kako pri vseh informacijah, ki jih dobivamo o svetu, še vedno živimo v nekakšnem balonu, ki ga predre recimo branje komentarjev pod novicami o odmevnih temah, kot sta denimo družinski zakonik ali begunci: "Zdi se, da nam razumevanje realnosti uokvirjajo različne zgodbe, različne mitologije. Katere so, je znotraj našega balončka že davno jasno, kako misliti izven njih, pa je izziv, ki se mu posveča konferenca."
Spomnila je na krilatico Marka Twaina, kako naj se resnica nikoli ne postavlja na pot dobri zgodbi, ki ima po njeni presoji tudi svojo temno plat. "Kognitivna znanost vse bolj ugotavlja, da dejstva ne vplivajo nujno na naše dojemanje realnosti," je navedla. Odtod tudi zanimanje za zgodbe, ki so po besedah Alme R. Selimović "tiste, ki nam vpnejo dejstva v neka prepričanja".
Konferenco bo uvedlo predavanje libanonskega arhitekta, umetnika in pisca Tonyja Chakarija O možnostih, odučenju, razveljavitvi. Chakarija zanima predvsem tema spomina. Njegovo predavanje bo alegorično, Chakar bo svojo misel razvil iz analize Fairuzove navidezno romantične pesmi.
Zatem bo umetnica Robertina Šebjanič, ki je v preddverju Stare mestne elektrarne v sodelovanju z Miho Ciglarjem postavila instalacijo Subakvatična zvočna krajina, o njej spregovorila z raziskovalko podmorskega sveta Victorio Vesno in vplivnim fizikom Jamesom K. Gimzewskim. Prvi dan konference bo zaznamovalo tudi t.i. prikrito predavanje o izrednem stanju v izvedbi kolektiva Crvena.
Večerni program konference bo umetniški. V petek bo denimo na sporedu premiera nove predstave kolektiva Beton Ltd. Ich kann nicht anders.
V soboto bodo goste konference na drugačen način seznanili z lokalno sceno. Dan bodo uvedli zajtrki z umetniki, sledilo pa bo predavanje-sprehod v družbi sociologa, raziskovalca in profesorja na FDV Mitje Velikonje in mladega raziskovalca Sandija Abrama. Udeleženci bodo z njima skušali brati ideologije oziroma mitologije iz vizualnih sporočil - grafitov.
Popoldan bo posvečen umetniškim praksam in novim razmislekom. Na izlet se bodo odpravili na Gmajnice, kjer bo Maja Smrekar v dialogu z Mojco Kumerdej govorila o novih dimenzijah naravnega v navezavi s projektom, v katerem Smrekarjeva razvija volkodlaka.
V veliki sejni dvorani Mestne občine Ljubljana bo umetnica Maria Lucia Cruz Correia s Katjo Eman razmišljala o možnem izstopu iz antropocentričnega diskurza v pogovoru o ekocidu oziroma o pravnih implikacijah varstva narave, serijo umetniških intervencij z diskusijo pa bo zaokrožil Waldemar Tatarczuk, ki se bo v performansu dotaknil svoje paradne teme - spomina.