misliPri Umcu enciklopedija filmov po izboru Marcela Štefančiča
Ljubljana, 21. junija - Založba Umco je izdala knjigo Slovenski film 2.0: Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991-2016, o kateri sta danes spregovorila avtor Marcel Štefančič, jr. in poznavalec filma Zdenko Vrdlovec. Delo ponuja pregled večine slovenskih celovečercev, ki jih je avtor uvrstil v svojstvene kategorije, od Nebes do Sofisticiranih kiksov.
Po prvotni zamisli, da bi ob 25-letnici samostojne Slovenije izdali knjigo Štefančičevih recenzij najbolj odmevnih slovenskih filmov - od Babice gre na jug do dokumentarca Houston, imamo problem! - je avtor knjige Maškarada: Strašne fantazije slovenskega filma 1948-1990 presenetil in spisal referenčno kritično enciklopedijo slovenskega filma v zadnjih 25 letih, je dejal glavni urednik založbe Samo Rugelj.
V knjigo je vključenih skoraj 300 slovenskih filmov, daljših od ene ure, ki so nastali bodisi v produkciji Slovenskega filmskega centra, RTV Slovenija, ali pa so jih po Štefančičevih besedah posneli drugi filmski regionalni ustvarjalci ali gverilci. Kot je zapisal v uvodu, ki ga je naslovil Navodila za uporabo, "zgodovina slovenskega filma pač ne more biti več le zgodovina slovenskih filmov, ki jih je blagoslovil Slovenski filmski center, ali pa prej Slovenski filmski sklad".
Tako je denimo v kategorijo Nebesa oziroma med najboljše filme po svojem okusu uvrstil tudi filme, za katere večina še ni slišala. Tak je denimo film Mateja Ocepka Fantje ljubijo sexy noge, dekleta imajo rada sladoled, ki je po avtorjevem mnenju izvrsten. Tudi sicer Slovenci, kot pravi Štefančič, premalo cenimo norost in večjo vrednost pripisujemo filmom o trpljenju slovenskega srednjega razreda.
Po Vrdlovčevih besedah je Štefančič opravil arheološko delo, ki ovrže predsodek, da se v Sloveniji posname malo filmov. Štefančič se je strinjal s sogovornikom in poudaril, da se je včasih počutil kot detektiv, saj se je kar nekaj filmov skoraj izgubilo. Tem je namenil posebno kategorijo. V tej kategoriji je tudi veliko filmov SFC, je pojasnil.
Kot je še opozoril, marsikateri film, ki bi bil vreden ogleda v kinu, tja ni nikoli prišel. Takšna je zgodovina večine glasbenih dokumentarcev, ki jih je sam označil za mjuzikle, isto usodo pa sta zaradi političnih razlogov delila tudi dva filma leta 1991 - Operacija Cartier Mirana Zupaniča in Primer Feliks Langus v režiji Antona Tomašiča.