Stritarjevo nagrado prejme mladi kritik Aljaž Krivec
Ljubljana, 28. junija - Stritarjevo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev (DSP) podeljuje mladim, obetavnim kritikom, letos prejme Aljaž Krivec. Nagrajenec se bo tekom 13. festivala Pranger vključeval v kritiške debate, nagrado pa mu bodo izročili ob zaključku festivala v soboto. Pranger je danes uvedla problemska razprava o povezavi med poezijo in športom.
Kritika iz klasičnih - tudi spletnih - medijev, ki se morajo, tudi zaradi virov financiranja, držati določenih pravil in ponujajo le določen izbor besedil, vse bolj izginja, opaža Krivec. Izginjanju kritike po njegovih besedah pogosto botrujejo tudi ekonomske težave, zaradi katerih časopisi propadajo.
Krivec je za STA povedal, da v medijih prepoznava tudi drugačen odnos do kritike: "Mediji vse bolj narekujejo, kako naj bi kritike izgledale, skrajna točka pa je izgon kritike, ki jo nadomeščajo neke vrste PR besedil, pisanih v času distribucije umetniškega dela, ki se obnašajo kot kritike." Opozoril je na to, da se na spletu pojavljajo tudi številne brezplačne kritike: "Ta prostor je nevaren, ker v njem obstaja neko hierarhično razmerje, ki ga še ne razumemo, v ospredju katerega sta populizem ali dostopnost."
Ali obstaja pot, da bi danes mlad kritik lahko postal zrel kritik, v luči tega, da se poleg prostora za kritike tudi honorarji za kritike ukinjajo ali pa so smešno nizki, zaradi česar mnogi odnehajo? V debatah med vrstniki Krivec prepoznava več poti za ohranjanje kritike. Ena je, da bi se skušali približati ljudem, druga pa je vztrajati pri svojih kritičnih zapisih, ki jih morda včasih kdo ne razume, a njihovo bistvo je, da odpirajo prostor za razmislek in se velikokrat za nazaj izkažejo za pomembne.
Kljub vsemu letošnji Stritarjev nagrajenec ostaja optimist: "Iz zgodovine medijev poznamo zgodbe, da nek časopis propade, potem pa se pojavi nov. Trenutno je stanje, kakršno je, a bi se v prihodnje kljub vsemu pustil presenetiti."
Krivcu bodo Stritarjevo nagrado, vredno 1000 evrov bruto, ki vključuje tudi plačana promocijska srečanja v organizaciji DSP, podelili ob zaključku festivala v soboto v Rogaški Slatini. Tedaj bodo tudi prebrali utemeljitev letošnjega izbora. Lani je Stritarjevo nagrado prejela Tanja Petrič.
Pred razglasitvijo letošnjega nagrajenca je potekala problemska razprava Poezija & šport, ki jo je povezoval Goran Potočnik Černe.
Mnogokrat športni navdušenci ali televizijski komentatorji ob izjemnem športnem dogodku rečejo: "To je čista poezija!" Literat, kritik, urednik in zagrizen rekreativec Urban Vovk je menil, da je to posledica tega, da posamezniki uzrejo fizični presežek, ki gre preko meja razumljivega in se jim zato zdi neubesedljiv. Vrhunski jadralec in pesnik Karlo Hmeljak je temu pritrdil. Po njegovih besedah šport in poezija sovpadata v smislu, da pri vrhunskih športnih dosežkih ženeš telo preko meja, pesnik pa te meje presega z jezikom.
Zgodovinar športa Borut Batagelj je menil, da lahko po dobremu športnemu rezultatu ali literarnemu branju čutiš katarzo. Hmeljak je temu dodal, da se ti v športu lahko v določenem trenutki zdi, da si nekaj prav naredil, dokončno merilo tega pa je rezultat, pri umetnosti in poeziji pa se vedno toži, da splošnih kriterijev za uspešnost ni.
Sogovorniki so se med drugim dotaknili tudi fraze Zdrav duh v zdravem telesu. Nogometni navdušenec ter vsestranski umetnik Matjaž Pikalo je opomnil, da šport postaja škodljivo sproščanje, ko pride do pretiravanja. Podobno, ko preveč ljudi piše in je objavljenih preveč knjig. Poudaril je, da je za ukvarjanje s športom potrebna pamet.
Pikalo je podal paradoks, da gledalci šport podpirajo, kljub korupciji, dopingu, huliganstvu in milijardnih zaslužkih, ki jih umetniki ne bodo mogli nikoli zaslužiti. "Hkrati nam to neškodljivo sproščanje krade občinstvo," je dodal. Hmeljak pa je opomnil, da po ogledu tekme posameznik ne začuti potrebe, da bi na družbeni ravni kaj spremenil.