misliNa Ljubljanskem gradu pregledna razstava nedavno preminulega Makuca
Ljubljana, 29. junija - Na Ljubljanskem gradu bodo drevi odprli razstavo konec minulega tedna preminulega slikarja in kiparja Vladimirja Makuca Po neba svitlih potih razkropljena, Vladimir Makuc - 60 let ustvarjanja. V Stanovski dvorani in Palaciju bodo na ogled avtorjeve grafike, slike na lesu in platnu, risbe, akvareli, tapiserije, keramika, skulpture in vitraži.
Ljubljana.
Pogled na Ljubljanski grad.
Foto: Peter Černuta/STA
Arhiv STA
To vse so tehnike, v katerih zaživijo Makucevi motivi kraškega, goriškega in morskega sveta, piše na spletni strani Ljubljanskega gradu.
Makuc je svojo umetniško pot začel sredi 50. let prejšnjega stoletja v Hrastovljah s prenašanjem podob s cerkvenih zidov na slikarsko platno. Za kopista Mrtvaškega plesa ta odmaknjena kraška vas ni bila čarobna samo za cerkvenimi kamnitimi zidovi, temveč ga je vznemirjalo tudi poletno življenje zunaj njih.
"Kamnito zidovje s starim zvonikom, razpotegnjeni voli, pokrajina z osli, s petelini, kopicami, znamenita Kraševka, ki se nevidno premika skozi brezčasno pokrajino z dračjem na glavi, in od povsod prihajajoče ptice so motivi, so Makuca spremljali skozi ves ustvarjalni opus. Spreminjali so se le mediji, v katere jih je vpenjal," so organizatorji zapisali ob razstavi.
Razstavo bo drevi odprl minister za kulturo Tone Peršak, slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec, umetniku in njegovemu delu pa bo nekaj besed namenil tudi kustos razstave Miklavž Komelj. Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev iz Kranja, Goriškim muzejem in umetnikovo družino.
Vladimir Makuc, ki je preminil konec minulega tedna v 92. letu, je za svoje dosežke prejel številna priznanja, med njimi leta 1979 Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa nagrado Riharda Jakopiča. Lani je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado in srebrni red za zasluge.
Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Po šolanju na goriškem učiteljišču je odšel v partizane, po vojni pa je končal Šolo za umetno obrt, doštudiral na ljubljanski likovni akademiji ter po diplomi opravil še specialko za restavratorstvo. Izpopolnjeval se je tudi v Parizu. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju, pozneje pa tudi slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih objektov.
Njegova umetnost izhaja iz navezanosti na primorski oziroma mediteranski svet. Posvetil se je različnim tehnikam ter ikonografskim in simbolnim motivom. Značilnosti njegovega ustvarjanja sestavljajo prizorišča in bitja iz narave, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Umetnik je raziskoval različne grafične pristope, lotil pa se je tudi slikarstva, kiparstva, tapiserije in keramike.