Slovenija 6.7.2016 17:53

Hladnik: Rokopisi izpod Prešernove roke v Sloveniji dobijo status svetosti

Ljubljana, 6. julija - Rokopisa Prešernovih pesmi Slovo od mladosti in Dohtar, na katera je nedavno naletel lektor slovenščine Luka Zibelnik, imata za prešernoslovce tako kot tudi vsi drugi pesnikovi rokopisi velik pomen. Dokazujejo, da je pesmi pilil, dokler ni bil zadovoljen z njimi, je ob predstavitvi rokopisov dejal Miran Hladnik z ljubljanske filozofske fakultete.

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Predstavitev neevidentiranih rokopisov pesmi Franceta Prešerna, na katera je v ZDA naletel lektor slovenščine Luka Zibelnik.
Lektor slovenščine Zibelnik in profesor Miran Hladnik z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Predstavitev neevidentiranih rokopisov pesmi Franceta Prešerna, na katera je v ZDA naletel lektor slovenščine Luka Zibelnik.
Rokopis.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Predstavitev neevidentiranih rokopisov pesmi Franceta Prešerna, na katera je v ZDA naletel lektor slovenščine Luka Zibelnik.
Profesor Miran Hladnik z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Predstavitev neevidentiranih rokopisov pesmi Franceta Prešerna, na katera je v ZDA naletel lektor slovenščine Luka Zibelnik.
Rokopis.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Predstavitev neevidentiranih rokopisov pesmi Franceta Prešerna, na katera je v ZDA naletel lektor slovenščine Luka Zibelnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



"Slovenci mitiziramo Franceta Prešerna, za Slovence je car, kot bi danes rekli mladi," je ob robu današnje predstavitve obeh rokopisov na filozofski fakulteti novinarjem dejal Hladnik. Prešeren je po njegovih besedah eden od slovenskih mitov. "Vse, kar je povezano z njim, dobi status relikvije, še zlasti pa avtentični rokopisi," je opozoril.

"Celo prepisi Prešernovih pesmi, ki so jih naredili z roko in je Prešeren k njim vnašal svoje popravke ali jih avtoriziral, pomenijo za raziskovalce pomembno gradivo. Kar pa je nastalo izpod njegove roke, dobi status svetosti," je poudaril.

Tudi clevelandski rokopis Slovesa od mladosti po njegovih besedah kaže, da Prešeren ni bil pesnik, ki bi mu "pesmi padale iz rokava". "Svoje pesmi je pilil in brusil. Do njih je bil odgovoren," je pojasnil.

Lektor slovenskega jezika na državni univerzi v Clevelandu in prostovoljec v clevelandskem Slovenskem muzeju in arhivih Zibelnik je do obeh doslej neevidentiranih različic rokopisov Prešernovih pesmi prišel letos s pomočjo generalnega konzula Slovenije v Clevelandu Andreja G. Rodeta, kot je povedal na predstavitvi.

Lastnik rokopisov, ameriški Slovenec Evgen Favetti, se je namreč aprila odločil, da bo rokopisa podaril Slovenskemu muzeju in arhivom v Clevelandu, kjer bodo po vrnitvi iz Ljubljane razstavljeni v Prešernovi sobi. Še prej bodo v Ljubljani s spektralno analizo potrdili njuno pristnost in izdelali kopiji.

Oba rokopisa sta podpisana in lepo ohranjena. Slovo od mladosti je še v bohoričici, Dohtar pa že v gajici. Rokopisa se v posameznih delih razlikujeta od znanih petih oz. šestih variant obeh pesmi. Slovo od mladosti je iz časa pred prvo objavo v prvi Krajnski čbelici leta 1830, Dohtar pa iz časa po objavi v 4. zvezku Krajnske čbelice leta 1833 in pred cenzurnimi rokopisi Poezij iz leta 1846.

Favettijev oče je rokopisa v 30. letih prejšnjega stoletja dobil v dar od knjigarnarja, založnika in zbiratelja Janeza Dolžana, pri katerem se je zaposlil, potem ko je zaradi italijanske okupacije Primorske zbežal v Ljubljano. V 50. letih se je z družino preselil v ZDA, rokopisa pa vzel s seboj.

Kakšna je bila pot rokopisov do knjigarnarja Dolžana, po besedah Hladnika in Zibelnika še ni znano. Mogoče sta bila v rokah skrbnika Levstikove zapuščine Emila Gutmana. Levstikova zapuščina je vsebovala Čopove, Kastelčeve, Prešernove in druge rokopise, katerih glavnino je Gutman iz Gorice leta 1904 izročil ljubljanski študijski knjižnici, danes Narodni in univerzitetni knjižnici.

Druga možnost je, da je Prešeren zapisal pesmi za priložnostno darilo in sta se ohranili v lasti dedičev obdarovanca, dokler se ni eden od njih odločil za prodajo antikvarju Dolžanu.