Berger, Bezlaj, Osti in Pogačnikova z novostmi v zbirki Nova slovenska knjiga

Berger se v Povzetkih tako kot v prejšnji knjigi Omara v kleti zazira v preteklost in iz nje lušči spominske drobce svojega življenja, hkrati pa pa evidentira in opisuje sprotno dogajanje. Čeprav so začeli nastajati kot nadaljevanje Omare v kleti, pa je pri tem delu uporabljen zelo zgoščen slog pisanja. Kot je povedal na novinarski konferenci, je spominjanje zanj le redkokdaj linearno in izključno diskurzivno. Spomini so nekakšni bliski v preteklost, zato se mu je zdela forma fragmenta bolj primerna.

Ostijeva knjiga je zanimiva s tematskega vidika, saj so vse zgodbe povezane z njegovim življenjem. Pred mnogimi leti je kot štipendist sklada Heinricha Bolla bival v njegovi hiši. Tam je nameraval napisati mozaično knjigo z zgodbami in anekdotami o pisateljih, ki jih je spoznal kot urednik pri sarajevski založbi Veselin Masleša in kot direktor mednarodnega festivala Sarajevski dnevi poezije.

S seboj je imel zapiske ter Adresar pisateljev Jugoslavije in Leksikon pisateljev Bosne in Hercegovine, vendar mu je neke noči veter odprl okno ter pomešal zapiske in strani leksikonov. Toda vsako ime, ki se je pojavilo med prelistanimi stranmi leksikona, je pisatelju vrnilo v spomin kakšno anekdoto. V knjigi je zbranih 130 zgodb, skoraj vse o pisateljih ter nekaj avtorjevih pesmi. V njej se po besedah urednice zbirke poleg zgodb drugih pisateljev kaže tudi avtorjeva življenjska zgodba: ko piše o drugih, namreč piše tudi o sebi.

Glavna junakinja v Bezlajevi knjigi Evangelij za pitbule je mlado dekle, dijakinja tik pred maturo, rdeča nit pa se vrti okoli postopnega razkrivanja, kaj se ji je retrospektivno dogajalo v preteklosti. Bistvo zgodbe je odraščanje, ki se v zgodbi zaključi z maturo. Njena zgodba je povezana z avtorjem, saj je Bezlaj, diplomirani kipar, 35 let poučeval umetnostno vzgojo na bežigrajski gimnaziji.

Kot je povedal Bezlaj, je bil zelo neavtoritativen profesor, zato se je z dijaki odlično ujel in od njih izvedel veliko predvsem intimnih in erotičnih zgodb. Pripovedovanja približno 40 deklet je povezal v omenjeni roman, pisan v dijaškem slengu. Knjiga je polna vulgarizmov, ki jih uporabljajo mladi. Kot je še povedal, raje kot vzgojne romane piše o tem, kakšni so ljudje.

Zbirka pesmi Barbare Pogačnik Alica v deželi plaščev je nastala med njenimi potovanji. Potovanje je eden pomembnih elementov v tej zbirki, ni pa edini. Kot je poudarila avtorica, je pomembno to, da poskušajo literati predstaviti tisti del literature, ki ne poteka linearno. V prvem delu zbirke z naslovom Potovanje se naslovna Alica in druge otroške junakinje soočajo z nenavadnimi situacijami odraslega življenja in jih spoznavajo z nekakšno notranjo tipalko.

Alica kot vodilna radovednica na različne načine potuje proti zapletenemu vprašanju lastnega jaza in identitete, ki se v drugem delu zbirke, naslovljene V modrini hiše, vzpostavlja kot tema hiše. Gre za podobo hiše kot neke trdne strukture in hkrati nečesa, kar nikoli nismo do konca ugledali in je vedno prežeto z dvomom. Na zbirko je vplivala tudi ljubezen do modernizma v slikarstvu, saj prikaže večaspektnost pogleda na besede - kako se beseda pojavlja v različnih kontekstih in dobi popolnoma drugačen pomen, hkrati pa se navezuje na strukturno celoto.