Med novostmi Cankarjeve založbe štiri izvirna in štiri prevodna dela

Kratkoprozno delo Kam bi dala tak dan je s prikazovanjem drobnih dogodkov, ki morda niso v središču naše pozornosti, ter zgodb, ki se dogajajo v različnih družbenih okoljih različnim likom, po načinu pisanja zelo sveže in vitalno, je o prvencu Metke Lampret povedal urednik Andrej Blatnik.

Avtomobilski bluz je Zupan opredelil za svoje do zdaj najboljše in najzrelejše delo. Po urednikovih besedah pa v njem ne manjka pesnikove samoironije. Knjiga se konča z znanim citatom ameriškega pevca Apexa Twina, ki pravi: "Nikoli nisem bral poezije, a prepričan sem, da bi mi bila všeč, če bi jo bral."

Knjiga Agate Tomažič Zakaj potujete v take dežele je izšla v zbirki S poti, kamor po Blatnikovih besedah uvrščajo zgolj visokokakovostne literarne potopise. Kot je pojasnil, gre za izborno napisan primerek literarnega novinarstva. Izbor vsebuje tako tekste, ki jih je avtorica že objavila v Delovi Sobotni prilogi in Pogledih, kot tudi še neobjavljena in bolj literarno obarvana besedila.

Knjiga Marjana Strojana Pesmi iz iger ni samo soavtorsko delo prevajalca, saj je Strojan prevodom pesmi iz Shakespearovih iger, ki jih danes v modernih uprizoritvah redkokdaj slišimo, dodal nekaj svojih različic ter lastno obsežno študijo Shakespeara, ki je v slovenskem prostoru ni bilo od leta 1945.

Zelo aktualna je po mnenju urednika tudi zgodba v romanu Heloiza: Vrnitev besed makedonskega pisatelja Goceta Smilevskega. Slovenski prevod Sonje Dolžan pa je tudi prevod knjige v katerikoli svetovni jezik. Ena najbolj opevanih ljubezenskih zgodb med francoskim mislecem Abelardom in njegovo učenko Heloizo se izraža prek pisem, vendar avtor postavi hipotezo, da je tudi Heloizina pisma, v katerih opeva Abelarda, v resnici pisal Abelard sam sebi. Od tukaj do današnjega samoljubnega časa pa je po mnenju urednika manj kot korak.

Finska pisateljica Rosa Liksom je s svojo zbirko zgodb Temni paradiž iz leta 1989 v prevodu Julije Potrč prvič celovito predstavljena tudi v Sloveniji. Njene zgodbe so kratke, a zelo intenzivne, liki v zgodbah so večinoma skrajno obsedeni vsak s svojo idejo, knjigo pa odlikujeta tudi radikalen pogovorni jezik in poseben črni humor, ki je sicer značilen za pisateljico.

Roman francoskega pisatelja Tanguyja Viela Pariz-Brest, ki ga je prevedel Aleš Berger, se poleg naslovnega potovanja in avtorjevega ukvarjanja z družino posebej posveča tudi slogu pisanja. Po urednikovem mnenju gre za literaturo, ki se zaveda potrebe po specifičnem oblikovanju svojega izraza in ki gradi svojo virtuoznost tudi na račun tega, da občasno pripoveduje o stvareh, ki sploh ne bi bile zanimive, če ne bi bile tako virtuozno upovedane.

Postaja Tajga avtorice Petre Hulove v prevodu Nives Vidrih je pustolovski roman z napeto zgodbo, v kateri se soočajo različne kulture, obdobja ter evropski duh in sibirska civilizacija. Glavna junaka sta danska pustolovca, ki se v razmahu nekaj desetletij odpravita v sibirsko tajgo, posamezni namigi o skrivnostnem izginotju prvega pa se drugemu pustolovcu ter prebivalcem tajge smiselno sestavijo šele v zadnjem odstavku romana.