Aleksander Bassin: Bernik je z abstrakcijo presegel meje

"Janez Bernik je bil eden prvih slovenskih informelistov. Iz tradicionalnega slovenskega figuralnega modernizma je prestopil v abstrakcijo, s katero je nastopal v velikih reprezentančnih razstavah, ki so krožile od Evrope do Severne Amerike. Spominjam se pomembne razstave tedanje jugoslovanske likovne umetnosti v londonski galeriji Tate, kjer je imel Bernik pomembno, vodilno vlogo kot eden tedaj mlajših likovnih umetnikov," je povedal Bassin.

Bassin je še posebej opomnil na velike samostojne razstave v Düsseldorfu in Nürnbergu. V nemško-avstrijskem prostoru je Bernik pustil največ sledi v smislu priznanj in plasmaja na umetniškem trgu. Bassin je omenil tudi številna priznanja, ki jih je Bernik prejel kot grafik. Skupaj s soprogo Adriano Maraž je bil takrat tudi eden mlajših ustvarjalcev ljubljanske grafične šole.

Bernik je deloval tudi kot pesnik. Po Bassinovih besedah sicer veliko likovnikov piše, toda Bernik je s svojo poezijo zelo hitro stopil v javnost, zlasti pri Novi reviji. "Zdi se mi, da je Berniku poezija v gotovem obdobju pomenila samostojno izrazilo, ne zgolj dopolnitev. Ko je pri njegovem likovnem ustvarjanju prišlo do prehajanj v novo figuraliko, se je pesniško izrazilo zelo sprostilo. Novo figuraliko je zadržal in bil z njo vzor tudi mlajšim, čeprav se je v mednarodni prostor bolj zapisal z abstraktno umetnostjo," je še povedal Bassin.

Janez Bernik je umrl 83. letu starosti. Od leta 1957 je imel 76 samostojnih razstav po Evropi in ZDA, pogosto je sodeloval na mednarodnem umetnostnem bienalu v Benetkah ter na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah po Evropi, Rusiji, Kanadi, Mehiki in Južni Ameriki.

Prejel je več kot 40 nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo nagrado, Prešernovo nagrado za življenjsko delo, državno odlikovanje zlati častni znak svobode RS, Herderjevo nagrado, velike nagrade za grafiko v Tokiu, Sao Paulu, Seulu in Ljubljani, veliko častno nagrado za jugoslovanskega umetnika za grafiko v Ljubljani, častno nagrado za grafiko v Krakovu, specialno častno nagrado za grafiko v Benetkah ter zlato medaljo za slikarstvo v Rimu.

Od leta 1989 je bil izredni, od leta 1993 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu), od leta 1994 dopisni član Academie Nazionale di San Luca v Rimu ter od leta 1995 redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Bil je tudi eden od podpisnikov pobude za ustanovitev Nove revije in pozneje član njenega uredniškega odbora ter sooblikovalec številnih njenih izdaj, še piše na spletni strani Sazuja.