Po zaključku festivala Art Stays dela na temo politike na ogled do konca poletja

Festivalski dogodki, ki so potekali med 8. in 16. julijem, so bili kljub nekaterim težavam z vremenom dobro obiskani. "Res veliko je bilo tujih gostov, bi si pa želeli še nekaj več domače publike," je za STA povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. "Mislim, da je razlog predvsem v tipičnem slovenskem strahu. Ljudje neradi zahajajo v galerije, ker jih je strah, da ne bi razumeli."

Po njegovih besedah je ta strah popolnoma odveč, saj se je tako kot ostalih stvari v življenju treba tudi razumevanja sodobne umetnosti priučiti. "Razstave poskušamo pripravljati na način, da so odprte, berljive. Še posebej pri video delih gredo ljudje večkrat kar mimo, ker se bojijo, da ne bodo razumeli, a smo izbrali takšna, da velja posedeti pred njimi in jih pogledati."

Razlog za slabši odziv domačega občinstva, kar 80 odstotkov obiskovalcev je namreč tujcev, pripisuje tudi dejstvu, da so letos izbrali novo osrednje prizorišče - nedavno prenovljeni dominikanski samostan, ki ni v strogem središču mesta in ga domačini še niso navajeni obiskovati, saj doslej še ni gostil takšnih razstav. "A v teh dneh po festivalu se tudi tu že kaže večji obisk, zato mislim, da si bodo do septembra dela ogledali tudi vsi domačini," je dejal Forbici.

Javnosti najbolj dostopna je instalacija Anything to say? Davida Dormina in Charlesa Glassa pred ptujsko mestno hišo, ki se je po postavitvi v Berlinu, Parizu, Strasbourgu in Beogradu zdaj ustavila v Sloveniji. Gre za tono in pol težko bronasto skulpturo treh mož, ki stojijo na stolih, poleg njih pa stoji še en prazen stol, na katerem se mimoidoči z veseljem fotografirajo. Le redki sicer v kipih prepoznajo znane žvižgače ter prazen stol uporabijo za svoje "zagovarjanje resnice", a je očitno, da komunicirajo z umetniškim delom, kar je nazadnje tudi njegov namen.

Med impozantnejšimi je tudi instalacija na balkonu dvorane dominikanskega samostana Constantina Cierva, ki kaže obraze devetih diktatorjev, ki berejo dela filozofa Niccola Machiavellija, medtem pa se predvajajo prizori nasilja v njihovih državah.

Med drugim so v dominikanskem samostanu na ogled še video ameriških predstavnikov na beneškem bienalu Allora & Calzadilla z visenjem na drogu, prirejeni vojaški motocikel in čoln z zastavo EU Zazzara Otta, torpedi Octagraphs Constantina Zlateva, okostje lesenega čolna Tomaža Plavca in slike z izrezovanjem papirja Daphne Weinstein.

Letošnji program je nastal pod umetniškim vodstvom Jerneja Forbicija in Marike Vicari v sodelovanju s kustosi Antonia Arevala iz Čila, Anne Balvanyos iz muzeja Ludwig iz Budimpešte, Petra Tomaža Dobrile iz Slovenije in Manuela Frare z Akademije za likovno umetnost v Benetkah.

Čeprav so teme izbrane že leta vnaprej, je letošnja še posebej aktualna. Štirinajsta edicija festivala namreč nosi naslov Politic(s) oziroma Politike in med deli je veliko aluzij na begunsko krizo in terorizem. "Zanimivo je, da je tudi kar nekaj del, ki so nastala že leta 2002, a naslavljajo isti problem. Recimo inštalacija Welcome Ine Loitzl je bila narejena v letu 2003 in govori o migrantstvu, ki je zdaj tako aktualen," je pojasnil Forbici. "Politična vprašanja se zmeraj ponavljajo. Kriza gre mimo in se spet pojavi, pač v drugi obliki."

Po njegovih besedah so se v 14 letih uspeli vpeti v široko mednarodno umetniško mrežo. "Art Stays je zelo cenjen v tujini, zato imamo velik lonec, iz katerega lahko zajemamo gostujoče umetnike. Tudi letos je na razstavi kar nekaj del, ki so bila predstavljena na nacionalnih paviljonih na beneškem bienalu. Predvsem od leta 2012 naprej, ko smo bili Evropska prestolnica kulture (EPK) in smo si zaradi nekoliko povečanih finančnih sredstev upali napasti tudi večje galerije in muzeje, imamo lahko na Ptuju velika imena sodobne umetnosti in to je tudi naše jamstvo za naprej," je dejal.

Osrednje prizorišče je bil letos dominikanski samostan, kjer so ob tej priložnosti odprli za javnost tudi zgornja, še neobnovljena nadstropja. "Zgornji del je bil v popolnem razsulu, zato smo imeli kar nekaj dela, da smo ga pretvorili v razstavišče," je pojasnil Forbici. "Ideja je bila, da bi bila tu nekoč mestna galerija, a ni denarja, da bi se obnovilo prostore. Zato je naša razstava tudi neke vrste politični akt, da pokažemo, da je to idejo mogoče uresničiti," je dodal. Po njegovih besedah bi lahko na Ptuj pripeljali še več umetnikov, tudi večjega formata, če bi imeli le na voljo ustrezne razstavne. Prihodnje leto bo osrednja tema festivala ekologija.