Od blizu 24.7.2016 10:00

Izvirni slovenski muzikali za začetek s tragičnimi zgodbami

piše Jasmina Vodeb Baša

Ljubljana, 24. julija - V zadnjih dveh letih sta nastala izvirna slovenska muzikala, namenjena širšemu avditoriju. Oba, Cvetje v jeseni in Veronika Deseniška, prinašata tragično zgodbo. Zdi se, da je slovenskim ustvarjalcem v še tako lahkoten žanr uspelo vnesti nesrečne kranjske zgodbe. A scenarist Janez Usenik že obljublja nov muzikal z vedrejšo vsebino.

Hrvaška, Zagreb. Muzikal Mamma Mia. Foto: Hina/STA Arhiv STA

Hrvaška, Zagreb.
Muzikal Mamma Mia.
Foto: Hina/STA
Arhiv STA

Tragedije omogočajo večji spektakel

Po besedah Janeza Usenika, ki se podpisuje pod besedili obeh muzikalov, tragedije omogočajo večji spektakel kot komedije. Spomnil je, da je celo Shakespeare danes bolj znan po svojih tragedijah kot komedijah. "To je tako kot pri glasbi - vesele pesmi so lahko poletni hiti, medtem ko so večne uspešnice običajno žalostne skladbe," meni.

Večina velikih zgodb, tudi zgodovinskih, je tragičnih. Govorijo namreč o smrti, žrtvovanju, neuslišanih ljubeznih, pojasnjuje Usenik in pri tem navaja svetovne uspešnice, kot so Nesrečniki, Fantom iz opere, Ljubezenska zgodba.

Pri nas ni tradicije spektakularnih muzikalov

V Sloveniji, kot pravi Usenik, nimamo tradicije velikih oz. spektakularnih muzikalov, zato omenjena slovenska muzikala kot tudi uvožen muzikal z West Enda Mamma Mia! predstavljajo mejnik v našem prostoru.

Ker je muzikal mlad žanr, so takšni tudi ustvarjalci, kar je še posebej vidno pri Veroniki Deseniški. Oblikovala ga je mlada skupina, ki se je večinoma formirala v Celju znotraj Vocal BK studia in ob dirigentu Simonu Dvoršaku.

Čeprav se muzikal v Sloveniji šele razvija, pa imamo, kot poudarja Usenik, bogato tradicijo operete in spevoigre. Morda se zato sklepa, da tudi muzikal prinaša lahkotnejše teme, pri čemer pozabljamo, da je ta že kmalu po nastanku v drugi polovici 19. stoletja začel predstavljati tudi tragične zgodbe, v katerih je iskal veličastnost in katarzo.

Po besedah Mojce Horvat, ki se je podpisala pod koreografijo številnih muzikalov, med njimi tudi pod uspešnico Mamma Mia!, muzikali vsebujejo podobno kot življenje vse tone, od bolj veselih do temnejših. Kot pojasnjuje, so tega kombiniranja vešči predvsem Američani.

Muzikal izhaja iz tradicije opere in operete, pri čemer pa uporablja drugačno glasbo. Usenik muzikal pojmuje kot pop opero, pri kateri pa sta vedno v prvi vrsti zgodba in njena interpretacija in ne toliko vokalne sposobnosti pevcev.

Pri muzikalu je zelo pomemben tudi gib, s katerim nastopajoči izraža čustva, mišljenje ter značaj svojega lika in odnos do drugih. Kot pravi Mojca Horvat, v koreografijah vedno izhaja iz igralčevega lika in njegovih gibalnih oziroma plesnih sposobnosti. Pri tem ni pomembno, ali gre za komičen ali tragičen lik, čeprav je tragične like morda celo lažje koreografirati, razmišlja koreografka. Vzrok leži v lirični glasbi, ki je počasnejša in zato igralcu, ne toliko veščemu giba, olajša delo.

Mojca Horvat, ki ji je bil izziv pripraviti koreografijo za, kot pravi, muzikal na stokrat slišano glasbo, je prepričana, da bo pozoren gledalec znal ceniti tako spektakularen muzikal, če bo dobro narejen, kot manjše dramske muzikale. Pri slednjih lahko pridejo bolj do izraza elementi humorja, satire in burleske, pogreša pa več koreografije. Vsako predstavo se da koreografirati, tudi Hamleta, poudarja.

Po Veroniki Deseniški prihaja manj tragična Vesna

Za Usenika sta besedili za Cvetje v jeseni in Veronika Deseniška prva avtorska teksta za muzikal. Pred tem je deset let sistematično poslušal muzikale, jih pet let prevajal - med drugim Cervantesovega Don Kihota oz. Moža iz Manče in Uscano vas. Slednji je v režiji Marka Plantana, ki je režiral tudi Veroniko Deseniško, ter pod Dvoršakovim vodstvom nastal v produkciji Šentjakobskega gledališča.

Usenika veseli uspeh Veronike Deseniške v Celju in upa, da bo na dober odziv naletela tudi v drugih krajih, ki niso zgodovinsko povezani z njeno zgodbo in legendami. Njegov pogled pa je že usmerjen v pisanje novega besedila za muzikal. Tokrat bo zgodba z osrednjo junakinjo Vesno zaživela v svetlejših tonih.

Žalostni zgodbi Veronike in Cvetja v jeseni

Muzikal Veronika Deseniška prinaša zgodbo o nižji plemkinji, ki jo poroka s celjskim grofom Friderikom II. spravi v nemilost njegovega očeta, grofa Hermana, na sodišče, kjer se mora zagovarjati zaradi čarovništva, in končno v smrt.

V ospredju muzikala Cvetja v jeseni, nastalega po povesti Ivana Tavčarja, je ljubezenska zgodba med mestnim odvetnikom Janezom in kmečkim dekletom Meto, ki mu, ko jo zasnubi, umre v rokah.