Za začetek festivala v Bayreuthu o večnem boju med dobrim in zlom

Novo premiero Parsifala, v katerem je Wagner tematiziral srednjeveški mit o svetem gralu, je pripravil nemški režiser Uwe Eric Laufenberg, ki je že pred časom napovedal, da namerava v svoji postavitvi izpostaviti religiozni vidik tega poslednjega skladateljevega dela.

V svetem gralu kot simbolu krščanstva vidi, kot je povedal za nemško tiskovno agencijo dpa, nasprotje med vero v sveto kri in odrešitelja na eni strani ter strahom, da se človeštvo nikoli ne bo rešilo svojih muk in bolečin na drugi strani. Opera po njegovem mnenju govori o vprašanju, ali je ta uničujoči svet sploh mogoče preseči. Wagnerjev Parsifal poudarja vrednote, kot sta sočutje do soljudi in odprtost, ter daje smisel senzibilnosti, je prepričan režiser.

Laufenberg se je sicer zgolj štiri tedne pred premiero, ki vsakič združi nemško politično in družbeno smetano, soočil z zamenjavo dirigenta. Vzhajajoči latvijski dirigent Andris Nelsons je sodelovanje odpovedal, ne da bi navedel natančen razlog, prav tako ga niso organizatorji festivala. Javnosti je bilo pojasnjeno le, da različni pogledi na različne stvari niso bili v obojestransko zadovoljstvo.

Namesto Nelsonsa so na Zelenem griču angažirali domačega dirigenta Hartmuta Haenchena, ki je dobro znan po svojih interpretacijah Wagnerja, zlasti monumentalnega Nibelunškega prstana. Tudi Parsifala je že vodil v različnih produkcijah po Evropi. "Za vse nas je to velika sprememba, vendar nas navdaja z navdušenjem in zaupanjem," je zamenjavo komentiral režiser. Parsifala bo interpretiral izkušen wagnerjanski pevec, tenorist Klaus Florian Vogt.

Festival bo minil ob poostrenih varnostnih ukrepih. Ob tem so se po poročanju dpa pojavila ugibanja, ali se za poostreno varnost niso odločili zaradi Laufenbergove interpretacije Parsifala kot kritike na račun islama. Režiser jih je odločno zavrnil: "Drugo dejanje bi lahko usmerili proti islamski miselnosti. Vendar to delo ne govori o islamu, temveč o krščanstvu."

Ob novi produkciji Parsifala se bodo v Bayreuthu do konca avgusta izmenjevale ponovitve iz preteklih let: Večni mornar (Leteči Holandec) v režiji Jana Philippa Glogerja, Tristan in Izolda v režiji umetniške vodje festivala, skladateljeve pravnukinje Katharine Wagner, ter tetralogija Nibelunški prstan z operami Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov, s katero so leta 2013 obeležili skladateljevo 200-letnico rojstva v novi uprizoritvi režiserja Franka Castorfa.

Letos je Wagnerjev festival dobil novega poslovnega direktorja Holgerja von Berga, ki je prepričan, da bo prireditvi, ki se je drži etiketa konservativnosti, treba dati nov pridih. "Nekaj bo treba spremeniti, vendar pa dobre stvari potrebujejo čas," je povedal po poročanju dpa. Spremembe predvideva pri cenah vstopnic ali pri sporedu, a rešitev še nima.

Enomesečni festival v mestu na severu Bavarske, na katerem se vsako leto zvrsti 30 predstav, je eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji. Na njem uprizarjajo deset zadnjih Wagnerjevih oper oziroma glasbenih dram. Cene vstopnic za Festivalno hišo, ki sprejme nekaj manj kot 2000 gledalcev in jo trenutno prenavljajo, se gibljejo od 30 do 320 evrov, čakalna vrsta zanje pa je dolga tudi po več let.

Festival nadaljuje tradicijo nemškega opernega velikana, ki si je zamislil, da bi v lastnem gledališču uprizarjal izključno svoja dela. Festivalno hišo v Bayreuthu je zgradil s podporo kralja Ludvika II. Bavarskega. Wagnerjeva dela tako v njej z nekaj vmesnimi prekinitvami uprizarjajo od leta 1876, ko je bil v celoti izveden Nibelunški prstan. Tudi umetniško vodstvo je še vedno v družinskih rokah.