misliV Kresiji Kobalove slike kot odziv na morečo družbeno realnost
Ljubljana, 20. julija - V Galeriji Kresija bodo drevi odprli razstavo Aleksija Kobala Topologija zlatoroga. Kobalove slike nastajajo v ciklih in Topologija zlatoroga je gotovo eden ključnih, je zapisala kustosinja Petja Grafenauer. V ljudskem izročilu neumrljivi zlatorog opozarja na usodno povezanost človeka in narave, v umetnikovem svetu pa ima še temačnejši pomen.
Ljubljana, Cankarjev dom.
Sprejem Prešernovih nagrajencev.
Slikar Aleksij Kobal.
Foto: Anže Malovrh/STA
Kobal iz cikla v cikel odkriva nove možnosti slikovne površine. Tokrat njegova slika izhaja iz strogo začrtane kompozicije, ki nastaja po motivih lastnih fotografij z izletov po bližnji ljubljanski okolici in avanturističnih popotovanj po svetu.
Fotografije Kobal digitalno obdela. Digitalna podoba postane podlaga za slikarsko delo, slikanje, pravi Kobal, pa je tokrat le "finalni sprint z različnimi tehnološkimi postopki". Na platnu slikar najprej izriše motiv, nato pa prepusti delo nadzorovanemu naključju slikarskih nanosov, ki se ne godijo le s čopičem, temveč tudi s prelivanjem barve po vodoravno položeni površini. Sledita izbris in odstranjevanje prelite barve, da se v neskončno krajino vrne prvotni, natančno izrisani motiv, je zapisala kustosinja.
Motivno se tudi v tokratnem ciklu nadaljujejo zgodbe arhitektur, ki jih Kobal vnaša v krajino že več let. Toda od plečnikovskih, renesančnih in klasicističnih arhitektur so ostali le še deli stavb, ki so modernejši - v sliko vstopijo modernistična okna kot odprtine v nekakšne nezemeljske prostore, jeklena stopnišča in terase, ki obljubljajo svet na drugi strani teme, čeprav nikjer ni videti vstopnih vrat.
Barvna skala Kobalovih slik se je spremenila. Na dan je izbruhnila temačnost in teža izraza, ki je bila sicer od nekdaj del Kobalovih slik, a je tako živo še ni izrazil, je prepričana Petja Grafenauer. "Temačnost, slutnja more in svet, ki se ga bojimo, ker nam je tuj in ga ne moremo posvojiti, izmeriti in mu določiti oblike in velikosti, je osebni odziv na morečo družbeno realnost sodobnega časa, ki je še ni moč jasno izraziti," je pojasnila.
Za osrednji motiv si je umetnik izbral zlatoroga - neumrljivo žival, ki v svoji jezi nad uničevalci narave razruši krajino, ljudje jo zapustijo in po ljudskem izročilu ostane le kamnito melišče. A Kobalov svet je še bolj temačen od ljudskega. "Tudi v njem so ljudje že izgnani, a izginil je tudi zlatorog. Ostal je prostor z znamenji človekovega obstoja. Lahko ga upogibamo, raztegujemo in spreminjamo, a v vseh svojih različicah je večen. Tokrat je kamnit in strašljiv, mračen in še kako realen," je zapisala kustosinja razstave.
Aleksij Kobal je leta 1986 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij iz slikarstva je zaključil leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Za likovno udejstvovanje je prejel več priznanj in nagrad, med drugim je prejemnik letošnje nagrade Prešernovega sklada. Njegova dela je mogoče videti v številnih zbirkah po Evropi-